SNIM Suwoyraat : filñitaare gollotooɓe

0
1442

Yimɓe keɓtinirtee ko e goonga kono goonga heɓtinirtaako yimɓe. So en njiɗii faamde hol ko addi ndee filñitaare, alaa e sago ndutto-ɗen gila 01 lewru mee 2014, ñalawma potnooɗo mawnineede, wonti ñalawma sunu e mettere ɓerɗe. Ñalnde 02 e 03 mee ngonaani sara e oo jiɓi-liɓa (chaos). Caggal nde liggotooɓe SNIM kuuɓni aadi hakkunde mum en e ardiiɓe SNIM, caggal nde fayndaare heɓaa,

Yimɓe keɓtinirtee ko e goonga kono goonga heɓtinirtaako yimɓe. So en njiɗii faamde hol ko addi ndee filñitaare, alaa e sago ndutto-ɗen gila 01 lewru mee 2014, ñalawma potnooɗo mawnineede, wonti ñalawma sunu e mettere ɓerɗe. Ñalnde 02 e 03 mee ngonaani sara e oo jiɓi-liɓa (chaos). Caggal nde liggotooɓe SNIM kuuɓni aadi hakkunde mum en e ardiiɓe SNIM, caggal nde fayndaare heɓaa,

liggotooɓe mbaɗii ko meeɗaa waɗeede e nder SNIM, so yettaade 13 000 000 ton oogaandi (minerais). Ardiiɓe gollordu SNIM, calii huuɓnude aadi hakkunde mum en e liggotooɓe. Ɗuum addi filñitaare mawnnde, balɗe tati, ñalnde 01 e 02 e 03 mee 2014, laana njoordi ɗoofaaki Suwoyraat feewde hawngooji laaɗe Nuwaadibu.

Nii woni ardiiɓe gollordu SNIM torii yeewtitde e nulaaɓe liggotooɓe. E nder nguun batu, ardiiɓe SNIM e nulaaɓe walla mbiyen yonaaɓe liggotooɓe (délégué) nanondiri e toɓɓe gaddunooɗe luural ɗee fof, haa heddii toɓɓe ɗiɗi : ɗeen toɓɓe ciifondiraa e dow kaaldigal e nanondiral kono njowaa haa lewru Oktoobar 2014.

Toɓɓere arwaniire ndee, hono “ɓeydugol kuuɓtidinngol njoɓdi liggotooɓe” maa tabitine e nder lewru oktoobar 2014 .

Toɓɓere ɗiɗmere ndee ko njeenaari tolniindi e 30 % kala lewru ndu njeñtudi mum (production) tolnii e 1 200 000 ton.

Mo aawi henndu soña duleendu

Ndeen lewru oktoobar yettiima, ardiiɓe SNIM ñaagii yonaaɓe liggotooɓe yoo ɓeydan ɗum en daawal haa lewru settaambar 2014 mbele ɓe mbaawa huuɓnude aadi maɓɓe e liggotooɓe SNIM. Ɓe njaɓanaa ɗuum nde tawnoo daliilu kollitaaɗo ko teɓɓitagol coodgu oogaandi e nder winndere ndee no diidorinoo. E nder lewru siilo 2014, caggal batu kuuɓtidinngu ngaandoraangu SNIM ñalnde 20-01-2015, hay dara heɓaaka ko ummii e gollorde SNIM. Ndee ooñaare haɗnde ardiiɓe snim huuɓnude piɓondiral hakkunde mum en e gollotooɓe, addi sikkitaare mawnde, rewnde haa nulaaɓe liggotooɓe, pelliti joɗɗinde toragol taƴugol walla mbiyen yowre junngo (debrayage) e geddo liggey (greve), so tawii keɓaani jaabowol ɗoon e balɗe ɗiɗi, caggal nde njowi juuɗe waktuuji nayi tuggi 10h haa 14h ñalnde alarba 28-01-2015.

Ndeen lajal ngal yettiima, jaabowol SNIM ko adii fof ko etaade hulɓinde, saakde, yeende, huutoraade kinɗe ngam sarde e fusde njuɓɓudi ndi liggotooɓe lelni ndii.

En calaaki, etee eɗen paami nduu gollordu SNIM ko ndu ngenndi Muritani, endu foti addude ballal mayru e nder jookli leydi Muritani fof, kono en mbaawa faamde nde ndu ɗawata ɓee liggotooɓe ɓe tampataa, kaaɓataa, ngoytotaako, ɓe nguurndam ɓurti muusde, wuurɓe e ñamaale, ɓe janngo mum en humpi, sabu waasde ɗum en yoɓeede hakke mum en, waasde ɗum en waɗtoreede e hormeede, ɓe neɗɗaagu mum en waasi heɓtineede, sabu miskinaagu njaltungu aada, ɓe warñeende mum en siiɓatee, ɓe punndi ñawni haa mbiyi bof, nguleeki yoorni haa mbiyi koŋ, ɓe ɓalli mbaɗi peƴƴi Alla e jaangol, ɓee heen henndu wumni. Ɓee liggotooɓe e kala sahaa e kala dumunna, ɓe ngalaa fooftere, ɓee jaambareeɓe, sahodinɓe, ene poti rokkeede geɗal mum en haa timma, mbeltinee mbele ina cuusa, ɓeyda mbaawka mum en. Hannde e nder nguurndam, kala liggotooɗo e SNIM ronkii faamde ko oo baɗ-boɗiijo yiɗi waɗde.

Ndeen liggotooɓe paamii wonaani e miijo ardiiɓe SNIM huuɓnude aadi, ɓe pelliti geddude liggey ñalnde 30-01-2015. Gila ndeen fayi hannde ko e filñitaare kam e mottondiral ɓe ngoni. So tawii fulɓe ina mbiya ko maayi e raddo fof ko jaawngal defii, hannde maaytere (paralysie) oogooɗe SNIM ko gardiiɗo ɗum oo defii e tee luural hakkunde golloowo e gollinoowo, kam e tabital gollordu SNIM e ñiiɓal mum fof ko wul Wudaa roondii.

Fenaande noon so heelnii, beeli owat. Kono so goonga feeñii, fellitii haɓde e fenaande, mbele artira nuunɗal e potal, gooto fof wuura celluɗam, ceniɗam, weytoo e nder jojjanɗi mum, yoo taw doole e ndoolndolaagu mum pelmotaako njuuɓudi mum waɗa ɗum no aadorii waɗirde e yeeso kala luutndiiɗo yiɗde mum. E nder nguurndam kala liggotooɗo e SNIM ko ɗam hakkunde alɗuɓe joom doole en, siiɓotooɓe ƴiiƴam miskineeɓe e waasɓe ɓe naamndaaki so wonaa nguurndam moƴƴam. So doole e fenannde mbaɗdii lannda, nafata ko hakke tawa woɗɗaani, sabu ko hakke tan waawi faabaade goonga. Hakke noon, ko oo sagata mo yiyotaako, anndotaako so wonaa e golle mum, dentinoowo ɓerɓe doofolɓe, loowa e nder majje dental goonga, jahdungal e pellital, deeƴre, newaare e nehtaare. Nguu mboofu noon mokobaa mum ko Mohammed Abdallaahi wul Wudda gardiiɗo gollordu SNIM. Ko kanko saabii ngol tanitilol (revolution) haa murteende duñi oo yonta paayodinɗo waɗde ɗoo ko wayri waɗeede gila e hitaande 1968. E ndaɓɓa, hakkillaaji nuunɗuɓe ɓuri jaggude ko kala ko ardunoo doole e fenaande, heewi joofirde ko e borjeende e firtaare yaawnde, hono no ardunoo nii. Oo gaaɓtaro mo faamataa filñitaare hay sinno ko liggotooɗo gooto, ko iiñturu wonande leydi no woorunoo, haalaaka noon nde tolni ujunnaaje ɗiɗi haa e tati. Gila ndee filñitaare dawi haa ñalnde nuldu-ɗen ndee winndannde, kaaldigal waɗaani hakkuunde SNIM e liggotooɓe mum, maa mbiyaa koko nanondiraa yoo woppe haa ñola. SNIM hannde ina gollina ko ina tolnoo e 5 000 neɗɗo, tawi keewal ngal, ko Suwoyraat woni ko ina tolnoo e 3 753 neɗɗo. Ndeke ko ɗoo doole SNIM ngoni. Hol no gardiiɗo ɗooynortoo jamaanu potɗo nii heewde ?

Mawɗo leydi e njillu mum Suwoyraat ñalnde 28-11-2014 wiyiino : “hisataa e ngol caamgol coodgu oogaandi so wonaa sosiyetee dañɗo mbaawka ustude peragol ɓurtungol. Onon ubriyeeji, kaadaruuji, direktooruuji paamee gooto e mon fof ɗo waawi wonde, yo addu ballal mum mbele sosiyetee SNIM ina waawa daɗde e sahaa gonaaɗo oo”. Mbele o yiɗnoo ko jeertinde ko kala seppo o alaa e mum etee hay gooto woto yeewtid e mum, etee gooto fof yo rooto hakke mum totta SNIM. Ndaw ko haanaani !

Gila nde seppo ngoo seppi ñalnde 30-01-2015 fayi hannde, laana njoorndi ɗooforaaki no fotiri nder oogirɗe Suwoyraat fayde e hawngooji laaɗe ndiyam Nuwaadibu. Ko goonga sahaa fof laana ina yaha tawa ina fooɗa 60 haa 70 wago, kono mbele ɗuum ina fotndee walla ina lomtoo laaɗe tati ñalawma tawa ngoota fof ina fooɗa wagooje 180 ? Alaa, wonaa gootum ! Ndeke noon haala so ñawii yoo nanɗe cellu !

Fulɓe mbiyi : “fuunti laamii ɓuri felli laamii”. Tuubaako wiyi  : “seerndi laamii ɓuri fuunti laamii”.

En njettii, en mantii, en cemmbinii delegeeji liggotooɓe, kono kadi en njaari kaaɗtudi ɓe sukaaɓe ɓe cuusal mum en, caasal mum en peri laawol ngootaagu e ɓamtaare. Yoo wuur ɓamtoo kala to liggotooɗo waawi wonnde. Haa yeeso ko laawol.

Ñalnde 12-02-2015

Haamiidu Mammadu Bah kalfinaaɗo jaŋde FƁPM Catal Suwoyraat.