Cumu Daakaa Madiina Gunaas

0
2511

Hikka kadi, cumu muusngu waɗii to Daakaa Madiina Gunaas ñalnde 12 mars 2017. Ko ina tolnoyoo e capanɗe nayo neɗɗo (limoore ndee ina waɗi luure) maayii heen, ko jiida e kaake bonɗe e jawdi maayndi heen. Cumu waɗiino toon kadi e hitaande 2010. Ndeen, yimɓe njeegomo (6) cankinooma heen, heewɓe kadi ngaañii. Sabaabu cumu nguu anndaaka tawo, kono Ceerno gooto jahroowo e duuɓi 72 e almudɓe mum ɗiɗo e ɓiyum, tuumaama heen, nana e juuɗe laamu gila ñalnde 15 abriil. Hooreejo leydi Senegaal, hono Makki Sal, yahii haa toon ngam yiyrude gite mum ko kewi koo e duwanaade jaayaaɓe ɓee. Dowla Senegaal kadi yamirii balɗe tati sunu e leydi hee (18, 19 e 20 abriil).

Ko waawi saabaade oo musiiba fof, ine jeyaa heen nokku oo e hoore mum, sibu ko o ladde waɗnde leɗɗe, e koɗorɗe huɗo. Yanti heen waasde kewu nguu yuɓɓineede, kañum fof e heewde yimɓe. Ine heen kadi waasde yimɓe ɓee reentaade… Ɗum noon ko geɗe keewɗe ndenndi ɗoon. Wonaa hoɗdiro tan meho, kono welsindaare yuɓɓinooɓe ɗum ɓee, e laamu nguu, e nootittooɓe e daakaa ɓee fof, ine heen.

Ɗum noon, ko waɗatnoo waɗii, alaa ko heddii so wonaa daraade e gollaade mbele ko wayi nii ina waasa waɗtude. Ɗuum ina ɗaɓɓi golle keewɗe, gila e peewnugol nokku oo (ustude dunndu, mahde koɗorɗe jipporɗe, sompude ñippirɗe cumu ekn.), nehde yimɓe ɓee to bannge njuɓɓudi e reentaare e kuutoragol kaɓirɗe ñippirɗe cumu. Ina gasa tawa ko ɗuum laamu Senegaal faami nde nuli toon jaagorgal geɗe nder leydi, hono Abdullaay Daawuuda Jallo, yo ɗaɓɓir mawɗo Madiina Gunaas nde duwantoo leydi ndii « ndunngu keewngu ndiyam, kono kadi wooteeji jamyami », hade mum teeŋtinde pellital laamu Senegaal jogii ngam wallitde kisal ɓurngal moƴƴude nokku nguu e keñoragol mahngo e kesɗingol Daakaa kaa.

O wiyi : « miɗo yiɗi teeŋtinde ɗoo pellital hooreejo dowla oo waɗtude Daakaa kaa nokku kesɗuɗo, nder lajal daɓɓal. Maa min njokku ko fuɗɗaa golleede koo, min ɓeyda hurngo jumaa kaa, min kesɗina jolngo ngoo, min maha galle hoɓɓe. Ɗee geɗe kala so njahdinaama e pindingol arooɓe daakaa ɓee mbele njikkoo jikkuuji moƴƴi, eɗen ɗaminii ko kewi hikka koo waɗtataa. Miɗo yettina kisa duwaawu laamu Senegaal feewde e Ceerno Aamadu Tijjaan Bah e galleeji sankoraaɓe ɓee, miɗen ñaagoo Alla nde sellinta ko yaawi gaañiiɓe ɓee ».

Jaagorgal Heblo mecce e Pinal e Kumpital, ngal o yahdunoo toon, kañum ne hollitii wonde « sompude peeje kisal juumtuɗe » ko huunde heñoraande, tee « yimɓe fof ina cunii no feewi e ko kewi koo ». O hucciti e Ceerno e almudɓe mum en o wiyi « jokkude on daakaa kaa haa joofi hollitii haa laaɓti kulol mon Alla… E nder ɗuum, on njokkii tigi golle Al Hajji Mammadu Seydu Bah puɗɗunooɗo kaa daakaa, carka kulol Alla e diiwaan hee kala, mbaɗoowa e nokku ɓolɓolto, les nguleeki kiiski. Juulɓe ina ngara heen teeŋtinde dewal mum en, koota ina ɓoorii tuundi ». O siftini heen owno-owno gonɗo e winndere ndee, ɗo huunde e yimɓe ndartorii waɗde bonanndeeji, o wiyi « Aan Ceerno, a meeɗaa waasde siftinde fiɓnde diine Lislaam mahii ko e deeƴre ».

Madiina Gunaas ko komin nder Kaasamaas, to fuɗnaange worgo Senegaal. Ko wuro diineyeewo tijjaaniyankooɓe. Siiñti ngo ko Ceerno Mammadu Saydu Bah. Ngo woni ko e departemaa Welingaraa nder diiwaan Koldaa.

pulaar.org ina duwoo nde Alla yurmotoo yaafoo maayɓe, nde Alla rokka gaañiiɓe ɓee jam. Aamiini.

Bookara Aamadu Bah

————————————————-

Hol ko addi cumu Daakaa ?

 “Ko addi cumu nguu habraa ko e gurupaaji WhatsApp Madiina Gunaas ɗii. Ko heen musidɗo gooto tawaaɗo geɗe ɗee holliti wonde ko nih yahri. Won gorko gooto huutortonoo gaas ngam defde walla wulnude ndiyam, hawri gaas oo no wiisiraa nih feewaani. Kisa o ruppitii jaynge ! E kulol, kanko gorko oo o ɓamiri noon gaas oo, o weddii. Ɗum filti yani e huɗo, woni e sumde. Hawri matalaaji eppoos ena ngonnoo ɗoon, kañum enne njaɓi, ngoni e sumde. Hankadi jaynge ena doga haa yettii masiŋ pooɗoowo ndiyam ena wonnoo sara ɗoon. Masiŋ oo ena waɗi mbanndu kuɓɓam, ko ɗoon tan o fetti, o ƴaarii jaynge e kuɓɓam baŋ-yoo-baŋ. Kadi kuɓɓam ɗam addi cuurki ɓaleewi kurum, tekkuki, haa yimɓe natti yiyondirde e koye mum en. Heewɓe e maayɓe ɓee, ko cuurki faɗɗi ɗum en, kisa jaynge tawa ɗum en ɗoon, cumoro kisa. Hankadi yimɓe kulii, nana ndoga ngam daɗndude piɗtaali mum en. Ndeen pompiyee arii, ndeke alaa ndiyam ! Alaa ko ɓuri haawnaade pompiyee adda siterna mo alaa hay waadere, kadi dogana ñifde jayngol. Hay gooto waawaa faamde no ɗum wonirta.” (…)

Ibraahiima Malal Saar, hooreejo pulaagu.com

 

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.