Aliw Arɗo Saajo Soh nattii !

0
2458

Kabaaru oo yani ko jamma talaata 22 jofi alarbo 24 lewru ut 2017, so sankaare Aliw Arɗo Saajo  Soh ɓiy Arɗo Saajo e Malaaɗo Bah (mo Kaaƴon Jasara e nder doŋre Cile Buubakara, falnde Podoor e nder diiwaan Sen Lui Senegaal e nder reedu Fuuta Tooro). O sankii ko to leydi Farayse to o yahnoo  safroyaade. Cellal makko ustinooma e nder ɗiiɗoo duuɓi nde wonnoo mawngu e tampere puɗɗinooma heɓindaade mo, haa ɗuum addini mbo ɓooraade ngardiigu sosiyetee makko, hono CSE , e lewru saawiyee 2016, o totti ngu ɓiyiiko afo, hono Umar Aliw Soh.

Holi gonnooɗo Aliw Arɗo Saajo Soh?

Aliw jibinaa ko e nder Falnde Irkiis e nder Diiwaan Tararsaa (leydi Moritani) e hitaande 1932. Ko e fulɓe woɗaaɓe o jeyaa e nder suudu jasarnaaɓe. Nde yahi haa o ndañi duuɓi janngirɗi, mawniiko gorko mo o jiidi baaba ina wiyee Umar Saajo Soh nawi mbo, nde wonnoo oon ko e tuubakooɓe gollondiratnoo hakkunde Senegaal e Maali, mawniraaɗo o wonndi e makko hakkunde Ndar e leydi Maali ngam jannginde mo lekkon. Nde yahi haa ɓooyi, o yahi to leydi Farayse ngam jokkoyde jaŋde, o  janngii haa o woni aasiñoor mawɗo to bannge mahanteeje mawɗe (kuɓeeje haa e laabi godoroŋaaji.)

Golle  makko. Aliw adii gollondirde ko e sosiyetee petorol Seel, e hitaande 1970 wondude e won e yimɓe, ɓe cosi sosiyeetee ina wiyee Compagnie Sénégalaise d’Entreprise (CSE), nde yahi haa e hitaande 1976, o  ɓurtii doole e nder sosiyeetee oo, ko ndeen o inniti ɗum, waɗti  wiyeede “Compagnie Sahelienne d’Entreprise” (CSE).

Mbiyen tan wonde, o gollii golle tiiɗɗe e nder sosiyetee oo, gila e nder Senegaal haa e leyɗeele goɗɗe, ko wayi no Mali, Burkinaa fasoo, Gine, Liberiyaa, Serelawon, Niseer, Gambi haa to Kameruun. E nder ɗeeɗoo leyɗeele o feewnii heen laabi (godoroŋaaji) keewɗi haa e mahanteeje goɗɗe, tee sosiyetee oo foomnondirii e sosiyeteeji leyɗeele mawɗe mbayɗe no Siin e Farayse kono o dañii heen wune mawɗo no feewi !

O mahii e nder Ndakaaru mahanteeje paayodinɗe hono nokku jaagorgal cellal, Fondasiyoŋ Islamik, Otel Radinson Blu, ombo jeyaa kadi e mahooɓe boowal laaɗe diwooje mawngal Senegaal (baawal laaɗe diwooje inniraangall Belees Jaañ) to Njas ekn…, tee sosiyetee oo hannde ko mawɗo no feewi sabu nder makko ina waɗi cate joyi mawɗe, e nder leydi Senegaal. O mahii ko ina abboo e teemedere jumaa. Ko kanko kadi mahi pom gooto mawɗo e nder Ndakaaru biyeteeɗo pom Emerjaans, mo Makki Sal hooreejo leydi Senegaal innitiri Pom Aliw Arɗo Saajo Soh !

Ina wiyee wonde sosiyetee makko oo,  hono CSE woni sosiyatee mahanteeje mawɗe gadano  e nder Afrik, mo nganndu-ɗaa ko afriknaajo teemedere e nder teemedere (100%). Mbiyen wonde Aliw wonaa tan to bannge mahanteeje o yahri, kono hay to bannge kaalis o golliimaa heen golle tiiɗɗe, sabu e hitaande 1980 o jeyaama e Banke mo leydi Tinisii renndunoo e Senegaal ina wiyee Senegalo-Tunisienne tawi junngo makko heen ko capanɗe jeegom e nder teemedere fof (66% ) hade mum yeeytude geɗal mum  Banke Maruknaajo ina wiyee Al Tijjaari wafaa Bank !

Neɗɗaagal mum. Ina teskaa e Aliw famɗude haala, wonde juulɗo kulɗo Alla, cakkatooɗo no feewi, sabu kala lewru haaraan o yaltinat askal o rokka miskineeɓe, ko o jurum deero no feewi. Won yimɓe heewɓe ɓe o walli e safaruuji haa Alla rokki ɗumen jam. Won ɓe o hajjinoyi, won   ɓe o mahani. Ina teskaa e hitaande caɗeele garnooɗe hakkunde Moritani e Senegaal nganndiraaɗe ewenemaa 89, tuma nde Irkiisnaaɓe taccinaa ngaddaa Njaayeen, ko mawniiko mo o jiidi yumma ina wiyee Arɗo Muusaa Jeeri Soh waɗi otooji addoyi ɓe, nawi ɓe to wuro mum Kaaƴon wonngo e doŋre Cile Buubakara e nder Falnde Podoor, o habri Aliw kabaaru oo, ko adii nde weetata tawi ko otooji mawɗi dimndaaɗi kala ko neɗɗo ina sokla ngarii ngam faabaade ɓe wonnooɓe e caɗeele, ko adii nde Kurwaa Ruus e HCR ina ngara. Gila ndeen haa e oo ñalawmo, kala lewru haaraan o rokkat ɓe asakal, tee kala lewru koorka o tuusat ɓe ko ɓe koordi, tee omo heewi kadi rokkude ɓe jawɗi taaske.

Ɓesngu makko. Aliw to batte ɓesngu mum, ombo jogii sukaaɓe jeegom worɓe e suka debbo gooto mo jiydaani e banndiraaɓe worɓe ɓe yumma ko kanko woni afo Aliw.

Birnugol mum. Ko ñalnde alet 27 lewru ut 2017 o wirnaa to baamuule juulɓe to Yoof e nder Ndakaaru,  e tawtereede hooreejo leydi Senegaal hono Makki Sal, wondude e hooreejo leydi Mali hono Ibrahiima Bubakara Keytaa, e hoohooɓe woɗɓe laamu Senegaal, wondude e yimɓe tedduɓe heewɓe gila e gollodiiɓe makko haa e koreeji makko e woɗɓe ɓe limotaaka. Hoohooɓe arnooɓe tawtoreede ɓe kaalii haalullaaji moƴƴi paytuɗi e makko sabu golle paayodinɗe ɗe o golli e dow nuunɗal e teeyre!  E nder ɗuum, hooreejo leydi Senegaal hono Makki Sal inniri mbo Pom Emerjaans mo sosiyetee CSE mahnoo oo.

Muusaa Jibi Taal

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.