Denɗiraagal

0
1550

Addannoo mawɓe men Afriknaaɓe yuɓɓinde ko ngam newnude nguurdiigu hakkunde yimɓe, ñiiɓnude korsa, tabitinde banndiraagal e njurum, e nder wuurduɓe e yonta gooto. Nde tawnoo neɗɗo wuurii ko e dunndu ngooɗelaaji fiiltiindu ɗum, tuugaade e ɗuum, e hollude kadi neɗɗo fotaani fawde nguurndam mum fof e dañal, sabu dañal jawdi, ndariindi walla leliindi, wonaa ndiin tan, neɗɗo faggotoo heɓda jam. Jam e dañal pawii ko e jinsondiral geɗe. Potondiral mumen. Raddude jawdi, walla no wuurdi, ngoo senngo, neɗɗo e kullel fof, walla mbiyen tan kala tagoore poti heen haaju. Nde tawnoo kala ko sooraa fittaandu waɗi teewu e ƴiiƴam ina hatojini e ñaamde e yarde.

Dañal ngal ko ko lelnanaa sarɗiiji, wonaa o hajotini e ko goɗɗo jogii tan o waɗtii e jeyi makko. O dillintu sabaabu pawiiɗo e sarɗiyeeji laawɗinaaɗi ɗi renndo walla diine walla laamu dotti. Kulle ladde noon, ɗiin sarɗiyeeji tawaani ɗumen. So keyɗii tan, ndaddoytu njiiloyoo ko ñaami. Mbaree heen, Mbara heen.

Ɗaɓɓude no wuurde ina waɗɗii en, Kono noon, Alla dottaani ɗoon nguurndam neɗɗo tan. Sabu so ɗam haaɗii ɗoon, ɗam tekmat, ɗam welataa.

Jawdi tan ɓoldi waawaa tammbaade jam Aduna oo. Ko ɗuum waɗi, Alla yamiri en yo en njokku enɗam,  yo en mballondir, yo en korsondir, njurmondir, njokkondir enɗam. Yo en ndeen enɗameeje men. Ndee ɗoo yamiroore  alliyankoore, ko nde waɗɗiinde reende e ɗoftaade. Mawɓe men mawnini nde haa njaggiri nde no wooturu e jookli Lislaam.

Alaa ko ɓuri jaggude ɗam, ngam hollude no ɗam foti mawnude e maɓɓe, e yiɗde wuurnude ɗam. Ko ɗuum waɗi denɗiraagal lelnaa e  mbaydiiji keewɗi, ceertuɗi sifaaji, ɗum laatii ngalu renndoyankeewu ngu hay gooto waawaa hiisodaade ɓure mum e nafooje mum.

Annduɓe heewɓe ina kawri e wiyde so diiwaan Sene-gammbi oo deeƴii, deeƴni ɗum ko njuɓɓudi denɗiraagal taweteendi e banngeeji renndo fof. Ina jeyaa e majji :

– denɗiraagal jettooɗe,
– denɗiraagal leƴƴi,
– denɗiraagal fedde dow e les
– denɗiraagal fedde rewre e fedde worde,
– denɗiraagal ɓiy-debbo (kosam) e ɓiy-gorko (duhol).

Sifaaji denɗiraagal ɗii, kañnji fof e seertude, gooto heen fof, gootal heen fof won ko gollata e renndo ko jiidaa e ko goɗɗo oo waɗata koo. Kono kadi, kañnje fof faandaare majje ko welnude nguurdiigu hakkunde rennduɓe yonta walla sooruɓe ndenɗiraagu walla jiiduɓe enɗam. Sifaaji denɗiraagal fof e seertude, ina jeyaa heen ñifde fitina, kono kadi ko moƴƴude nguurndam ɓuri, faddaade caɗeele, newnude jokkondiral ɓuri tabitde heen.

Fulɓe, alla e mumen teddinde denɗiraagal, tuugaade e wiɗtooji Professeur Saydu KAN, (yo Alla yurmo ɗum, haarna ɗum Aljanna), o wiyi Fulɓe ina njogii 36 leñol ngol ndenɗondiri e nder Reedu Afrik. Ko  ɗuum waɗi, ɓe ɓooyi hoɗdude koɗdigal moƴƴal hakkunde maɓɓe e leƴƴi keewɗi e Afrik.

Ndiiɗoo njuɓɓudi nguurndam noon, wonaa njiggaandi, ko mawɓe men cosani ɗum koye mumen, sabu eɓe paamnoo no feewi “Aduna wonaa laalo, kono ko maa laalndee ”.

Haa jooni, so leyɗeele Afrik bannge hirnaange ndeeƴii, deeƴni ɗumen ko denɗiraagal. Fitina hakkunde leƴƴi nanaaka tawo e majje. Laamuuji ɗii fof e waasde daranaade potal. Sabu ɗi potndaani ɓesngu majji. Ɗuum noon, wonaa wallitde ñiiɓal jam. Kono leƴƴi ɗii ina nooynii, paalkisii ɗuum. Ɗi njaggi ko ko renndini ɗi koo, ɓuri mawnude e heedi-heeda mo laamuuji ɗii mbaɗata oo. Kono jom hakkillaaji en fof, ina paami ñiiɓal jam leyɗeele hirnaange Afrik, hakkunde leƴƴi, wonaa laamuuji ɗii ngaawi ɗum. Ɗuum ko maamiraaɓe walla kelti-nofel en, goɗɗo alaa.

Ndeen noon, en keɓii ndonu mawngu e maamiraaɓe men, ngu en ngalanaa jawdi, e coodgol mum, sinno soodeteno. Kono soodetaake. Alla e denɗiraagal leƳƳi mawnude e renndo, ina foti hesɗitineede  sahaa e sahaa fof. Hono no denɗiraagal ɓiy-debbo e ɓiy- gorko hesɗitinirtee e juulɗeeli nii.

Tawde en kaalii, denɗiraagal kosam e duhol, ndeen noon…

Aamadu Tijjaani KAN,
doosɗiyanke, wiɗtiyanke, kebloowo heblooɓe
.

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.