21 feebariyee, ñalawma winndereejo ɗemngal neeniwal : gollordu dallinannde

0
1168
Ñalawma winndereejo ɗemngal neeniwal gollordu dallinannde
Ñalawma winndereejo ɗemngal neeniwal gollordu dallinannde

Caggal hooreejo, ko Dr Alasan Jah rokkaa konngol, ɗuum ko e udditgol ñalngu nguu. Caggal ɗuum, to joɗnde Dallinannde too, yeewtere heewnde faayiida yuɓɓinaama toon e gardagol cukko-hooreejo, hono Mammadu Haasi Mbay, e tawtoreede hooreeɓe teddungal, (hono Sammba Joom Bah; Mammadu Siley Bah, e Umaar Idiriisa Saawo), e carɗoowo tedduɗo Kajjata Maalik Jallo, e hooreejo Afrik Ummital, hono Muusaa Mammadu Jallo, e seernaaɓe gollinooɓe he Duɗal ɗemɗe ngenndiije (Aamadu Seydi Jiggo, Abdulaay Haaruuna Sih, Faatimata Joop), e janngunooɓe he duɗe ƴeewndorɗe (Usmaan Kan, Aysata Raasin Njom, Raki Kamara, Aysata Aali Bah…) e hoohooɓe fedde ndee woɗɓe. Konnguɗi maɓɓe, les ɗoo :

Mammadu Mbay : Dallinannde ndee ko laawɗinde ɗemɗe ngenndiije ɗee e naatnude ɗum en e tippudi nehdi e jaŋde.

So ina laartee, alaa e sago, njogano-ɗen ɗum daliilu.  Wonaa tan emin njiɗi, emin mbaɗa. Ina foti waɗeede, to bannge hakke, tee ina foti siyneede. To karallaagal jaŋde ko ɗum hakke, wonande janngoowo e potal fof ina laaɓndaa e dallinande men ndee.

To bannge karallaagal won ko waɗaa heen, sabu liggaama e leydi ndii, tee won ko jibini. Ina moƴƴi, ina wallita ina suusna. Waɗde ko laaɓndoto-ɗen koo, ko huunde rewnde laawol, wonaa huunde feelaande, ƴeewaande to bannge ganndal. Adunaaru nduu in hawri heen, tee alaa jeddi. Heddii noon, hol no mbaɗaten, haa ɗum waawaa siyde. To bannge miijo am, mi juutnotaako e dallinannde ndee, sabu e njoorto am, wonɓe ɗooɓee fof ina paami ko paam-mi koo, walla nii ko ɓuri ɗuum. Paam-mi noon ko ɓe mbiyata weli jinngande ko duudotooɗo. Ko laaɓndoto-ɗen koo, so en mbiyii yo ɗemɗe men njannge, yo laawɗine, eɗen njogii heen hakke. Kono ɓeydata ɗum wallude ko enen. Ko darnde men ndee ɓur-mi yiɗde teeŋtinde. Mbeɗe goongɗini wonde joom ɗemɗe en ɓee (Pulaar, wolof, sooninke) so ndarodiima mbaɗii ɗum haaju mumen, ngoƴa mum fof ko ɗuum, ina waawi gasa, kono so tawii ko won yimɓe tan kaalata, won to njahataa e leydi hee, tawi a nanataa goytaali ɗii, mi wiyataa wonataa, kono leelat.

Alaa e sago enen ne keblo-ɗen to bannge kaɓirɗe, sabu jaŋde wonaa huunde fepindteende. Jaŋde laaɓndii ko loowdi e karallaagal, ɗuum noon joom en ɗemɗe ɗee, annduɓe gannde he ɗemɗe goɗɗe ɗee, yo ɓe eggin gannde ɓe mbaɗta e ɗemɗe ɗee. Sabu hay ɗemngal gootal araani ina loowi ganndal, ɗe loowa tan, kadi gannde ɗee alaa jeyɗo ɗum en. So yaltii ko yimɓe fof ndenndi. Ganndal alaa pooɗondiral ina waawi fecceede, tawi bonnanaani hay gooto. Yeru : so mi luɓiima ɗoo deftere, a janngii, hay dara bonnantaa kam, ɓeydotoo ko sarde ganndal ngal, yeru no duɗal nii, gooto fof nokkira yeynoo. Njannginen, njannginirten ko udditde duɗe hay sinno ko duɗe gaggaaji (jardin d’enfants), to bannge laawol, yamiraa ko yo janngine e ɗemngal mum. Eɗen njogii hakke waɗde ɗuum, heddii ko ciynugol. Kono newaaki, so tawii a ƴettii sukaaɓe leydi leƴƴi fof ina heen, a waawaa wiyde aɗa janngina ɓee, aɗa woppa ɓee. Kono haalpulaar en so tawii mbaɗii duɗal mumen, mbaɗii heen sukaaɓe mumen, hay gooto haɗaani ɗum en. Tee ina wona, mawɓe ɓee ne njannga. So tawii noon eɗen mbiya, ɗemngal ngal yo won ɗemngal liggorgal, waɗde ngal wonata ko ɗemngal ganndal tigi tigi. En noddiraani yimɓe mbellama pittaali, alaa, ko yo wood ko nafi.

Won ko gollaa ɗoo. Ɗuum noon, laaɓndito-ɗen koye men, hol ko saabii leyɗe kuutortooɗe ɗemɗe mumen ɗee ɓamtii, enen en ɓamtaaki ? Hol ko tagi leyɗe kuutortooɗe ɗemɗe jananee ɗee fof ɓamtaaki ? Ɗum joom mum so ƴeewii, ma faam ko woni heen.  Ɗoo e leydi hee ƴeewndo mum waɗanooma jarribo. Jarribo ngoo geɗe tati nana heen. Huufnooɓe duɗe ɗee. 2. janngannooɓe ɓee, 3. janngantonooɓe ɓee (jinnaaɓe). Kala nuunɗuɗo ina anndi nafoore wonnde heen. Yeru mum ko 30 jannginoowo ƴettanooma heen, ɗemngal fof yimɓe sappo. Jannginatnooɓe ɓee, gooto fof dañii heen, heewɓe heen ngonii horooɓe. Kamɓe fof kadi, eɓe nganndi nde ɓe njanngi ɗemngal maɓɓe, ɓe ɓuri huɓindaade ko ɓe njanngunoo e ɗemɗe goɗɗe ɗee. Sukaaɓe janngatnooɓe ɓee, kala ko potnoo janngude e duuɓi tati, njanngii ɗum, kuɓindii ɗum e duuɓi tati. To bannge jinnaaɓe ɓee, ina e leydi hee, so mbiyaama Pulaar neyɓintaa bool, wonaa goonga. Ina waɗi wonɓe ɗoo, ko heen nguuri, alaa ko njanngi, so wonaa Pulaar. Teeŋtintu-mi ko darnde men, goonga e goonga wonaa caakaan.

Geɗel goɗngel ngel, kala ɗo woytee e laamu, yeru gese am nii, ee galleeji amen heɓtaama, yo woyte ɗemɗe ɗee yo naat e tippudi nehdi e jaŋde, yo won jimol men. Kala ɗo ndari-ɗen e laamu nguu, yo en ngullito ɗum. Leera e noppi maɓɓe, ko yimɓe ndaranii ɗum, njiɗi yo ɗum siy. Ko adunaaru nduu fof ɗaɓɓiti ɗum, tee ko nafoore leydi ndii. Deeƴre leydi ndii e yaltude ɗum e leefre, baasal ko rewrude e ɗemɗe ɗee. Mbaylaandi jaŋde waɗaama laabi limtinɗi, alaa ko nafi, waɗi ɗum ko ɗo fawii ɗoo feewaani. Ɗemɗe ɗee ngoni njogitaaje, taftaade sukaaɓe men no njiɗir-ɗen nii, njalten e Baasal, feere woɗnde alaa. Heddii noon ko ɗemɗe ɗee, ko ɗemɗe nayi njogi-ɗen. Anndu so aɗa yiiloo hujja maa, won dariiɗo ina yiiloo hujja mum, enen fof ndenndi heen, Arab oo, Pulaar oo, Sooninke oo, Wolof oo, gooto fof yo heɓ hakke mum. Ndeen njeedaten, mbaawen liggaade, enen fof mbaawen anndude nafoore leydi ndii. To bannge ko bonnata koo, janngude ɗemɗe koɗe suurkat tan, kono huɓɓataa. So tawii joom mum janngunoo ɗum ko he ɗemngal mum, ɓurata waawde ɗum laabi teemedere. Aamiin Alla walla en, mbele yonta garoowo waasaa rewde ɗoon.

On Njaaraama.

Mammadu Siley Bah

Eɗen nganndi won e dumunnaaji leefre waɗii, kono hannde eɗen mbaawi yettude Alla, mbiyen ko woni ɗoo koo hollitii wonde yimɓe ɓee puɗɗiima jogaade pinal e faamamuya wonde Ɗemngal neeniwal, ko kañum woni Alhaali oo. So neɗɗo toppitaaki ɗum alaa ɗo fayi. Kadi leñol ko ɗemngal tan ! Pulaar, Arab, Sooninke, Wolof ko ɗemngal tan, so ɗemngal maayii tan leñol maayii. Won e leyɗeele Pulaar maayii toon, walla nattii jogaade toon doole, ko wayi no Caad en nii, fulɓe nattii toon. Enen ne, ndaro-ɗen, ɓamten ɗemngal men, mbele leñol men ine waawa tabitde.

Eɗen njetti Alla, eɗen nganndi laamu meeɗaa semmbinde jaŋde ɗemɗe ɗee, kono noon enen e karallaagal men, e katantaagal men, e darnde men, e hare men, woodii ɗo yettaa. En njyii laamu jaɓiino e oon dumunna waɗde ko haalaa ɗoo koo, sosde Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije (DƊNG), jaɓii naatnude ɗemɗe ɗee he nder njanngiin, kono nde tawnoo jamanuuji mbayliima, ɓe njahtirii caggal. Kono hannde en njettii Alla, won ko ɓe puɗɗii faamde. Mi yiyii ko ɓooyaani koo he tele, yimɓe pelle Ɓamtaare Pulaar, Sooninkooɓe e wolofaaɓe ine noddaa to Duɗal Ngenndiwal Njuɓɓudi laamu (ENA), ɗumɗoo ko huunde moƴƴere. Faamaama wonde ardiiɓe njuɓɓudi laamu, e ñaawooɓe, e jaaynooɓe, so mbaawaani ɗemɗe ɗee, njanngaani ɗum en, golle mum en peewataa. Waɗi noon ko so neɗɗo ardiima leydi, ardiima diiwaan, fektaama Ɓoggee walla Kayhayɗi, walla Mbaañ, faamataa Pulaar, gardagol mum feewataa, wontata tan ko koloñaal. Hannde wayi tan ko no koloñaal en ngardii en. Ɗum noon so faamaana hankadi ardiiɓe ɓee ina poti waawde ɗemɗe ɗee, mbaawa haaldude e ɓe ngardii ɓee, ɗuum ko huunde moƴƴere ! To ñaawirɗe too, en njeyaama e haɓaaɓe haa ñaawooɓe ɓee mbaɗti dañaneede nantinooɓe sibu adan ɗuum woodaano, neɗɗo ine waawi nanngeede to polis, tawa ko haalpulaar, tawa mawɗo polis nanataa Pulaar, nawee ñaawoore, tawa porkireer waawaa Pulaar, nawee to ñaawoowo loskoowo, ine ñaawee, tawa waawaa Pulaar… Ɗum noon ko wiyetee jogaade hakke heedaneede (droit à la défense) koo, woodaano. Ɗumɗoon noon ko huunde nde min ndaraninoo haa heɓaa, e yettere Alla. Eɗen njogii yaakaare maa ɗemɗe ɗee ƴellito e leydi hee.

Saawo Umar Idiriisa

Haalaama kono haɗataa haa jooni eɗen mbiya tan banndiraaɓe, wonde FƁPM addii haa ɗoo ! Onon sukaaɓe, ko goonga ko jooni ngar-ɗon, kono duuɓi 44 wonaa balɗe sappo. Ɗum noon, onon suaaɓe tiiɗno-ɗee, ƴettee fedde ndee, minen min ngardii heen haa ɗoo. Ko heewi liggaama kono hankati ko onon njokkata. On kawrii noon e ko weeɓi, Pulaar sariima, alaa fof ɗo alaa, gila e fannuuji karallaagal, haa e coñce, fof waɗaama. Onon sukaaɓe tiiɗno-ɗee ɓamtee ɗemɗe mooɗon. Ina ɗaɓɓi muñal, e njuɓɓudi, fof yahdata. Gooto fof yo janngin, suusna. On njaaraama.

Kajjata Maalik Jallo

Banndiraaɓe mi salminii on onon kala. Won teskuyaaji njiɗ-mi waɗde. Enen eɗen kaala ɗoo jaŋde ɗemɗe e jarribo waɗanoongo ngoo, eɗen kiisii ko ɗum ɓural. Kono paamee, e wonande leydi ndii, ko woni e hakkillaaji yimɓe ɓee koo, ko ine jeyaa e ko ɓeydi ceeraagu ɓiɓɓe leydi ndii, mbayliigu mbaɗanoongu e hitaande 1979. Waɗi noon ko mbayliigu nguu yettanooki, ngu kuppaa, paatira-ɗen e njuɓɓudi ngoɗndi ndi jotondiraano e mbayliigu nguu, ɓee cuɓii janngude Farayse, ɓee mbiyaa yo njanngu Arab, mbaaɗen enen no heedtuɓe e Farayse nii, ɓeya mbayi no hutoriiɓe en ɗuum nii, ene cikka, ma a taw, enen ko Farayse tan woni nguurndam men. Heddii laamu kadi bonniti Farayse oo, enen eɗen njokki e dogde e rewde e Farayse oo. Ɗum noon ine moƴƴi tawa ine waɗee jeeyngal laaɓtungal, tawa yimɓe ine paamninee wonde ko bonnugol mbayliigu nguu addi ceeraagu nguu, wonaa mbayliigu nguu e hoore mum.

Geɗal ɗimmal ngal, njiɗ-mi haalde koko faati e ko mbiyaton dallinannde ndee : Dallinannde wonaa forsude yimɓe, dallinannde naamnii ko karallaagal, e waawde jaɓnude yimɓe, ɗum noon hoto way no huunde loownde fitana nii. Hoto way no pooɗanto-ɗen ɗemɗe men ɗee nii ko ngam kontoraade Arab. Ƴeewen famminde yimɓe ɓee wonde hay jiɗɗo yo en njanngu Arab oo, hay jiɗɗo yo en mbaaw Arab oo, waawata rewrude ko e ɗemɗe men ɗee. So en mbaɗii ɗum maa ustu seeɗa, miɗo sikki, tooke.

Geɗal tataɓal ngal faati ko e laamu nguu e hoore mum : laamu noototoo he yimɓe tan ko so yiyii ɓesngu ine giƴƴanii huunde, ine yiɗi ɗum, ine huuñƴi heen. Sinno nde ɗuum waɗetee ndee, ɓe njiyi yimɓe ɓee ine kuuñƴi heen, maa ɓe ngabbo heen. Kono gooto fof ine foti anndude ɗo heedi. Minen kam ko min mbaawi waɗde heen, ko to suudu sarɗiyeeji. Min mbaawaa hannde wiyde amin mbaɗa sariya ngam ɗemɗe ɗee yo keɓtine. Min ngalaa kaan mbaawka, sabu ɗuum, hay yimɓe meeɗen ɓee ngoongɗinaani ɗum tawo, alaa ko haali heddiiɓe. Tee oɗon nganndi Asambele gollortoo ko keewal. Kono en mbaawii tafde kam goomu, hay so yimɓe 30 kam ine mbinndii heen. Ine waawnoo ɓurde ɗoon, kono ko 30 tan cokluno-ɗen, ƴettu-ɗen. Ɓeen ine njahdi e dallingol gonangol he mum ngol. Ɗum noon, ɓeen so mbaɗii dallinannde mum en, pelle ɗee mbaɗii ɗuum, ɓesngu hollii yiɗde muuɗum, miɗo sikki, ine waawi laamu nguu nootoo heen.

Geɗal nayaɓal ngal ko sato meeɗen. Ɗemɗe ɗee, won ɓe ndenndu-ɗen ɗum en. Ɓe koɗdu-ɗen ɓee cikkata ma a taw ko enen keedi sara he ɗemɗe ɗee, so en ƴeewdaama e Senegaal, e Gine, so en mbiyii eɗen ɓamta Pulaar, ɓe mbiyata ko ɓe njiyani toon Pulaar ine ɓenninee, ine jannginee, ɓe mbiyata ma a taw ngon-ɗen ko e waɗde politik tan. Ɗum noon, mi anndaa hol feere fotnde waɗeede, kono jokkondire ine poti waɗdeede he leyɗe goɗɗe ɗee, mbele semmbe mbaɗaten oo, aɓe mbaawa waɗde hono oon semmbe, ɓe mbaawa jaɓnude leyɗe maɓɓe ɗee yo ngoppu ɗemngal tuubakooɓe ngal, ngabboo e ɗemɗe maɓɓe ɗee. So ɗuum waɗaama, eɗen njahri heen yeeso, maa en ndañ ɓe njahdu-ɗen. Kono enen tan so en pooɗii, saraaji men ɗii pooɗaani, maa saɗtu. On njaaraama.

Doktoor Alasan Jah

Ɗemngal neeniwal, ko kañum woni sodorde wonande cukalel haa jaŋde mum waawa yuumtude no haanirta nii. He leydi meeɗen, ko ɗemngal gootal (Arab) jannginirtee. Njiɗ-ɗen ko hollitde wonde, ko yo ɗemɗe neeniije njannge, kono kadi yo ɗe laawɗine.  So en mbiyii yo ɗe naatne he tippudi jaŋde, yo a taw janngo eɗe ndokkoya golle, tawa so neɗɗo janngii ɗemngal ine waawa golloraade ɗum. Waɗde paamen janngude ɗemngal mum firtaani riiwtude ɗemɗe keddiiɗe ɗee. En njiyii leyɗeele keddiiɗe kala njanngata ko ɗemɗe mumen, cawndina ɗoon ɗemɗe keddiiɗe ɗee, haa teenti e engele, nde tawnoo ko kañum ɓuri jogaade daraja. Ɗemɗe noon alaa ɓurngal goɗngal ngal, heddotoo tan ko ɓurngal looweede ganndal. Ɗemɗe men ina mbaawi roondaade ganndal, ina anndaa. Ɗum noon wasiya am e yimɓe ɓee, ko gooto fof yo eto waɗtude ko fannorii koo (spécialité) he Pulaar, yo waañnjito ɗum e ɗemɗe hee, ko huunde himmunde. Hannde eɗen ɗoo kaɓanoo yo ɗemɗe men ɗee laawɗine, yo naat e tippudi jaŋde. Mbele so wiyaama, yo ɗe naat e tippudi jaŋde eɗen keblanii ɗum ? Golle keewɗe mbaɗanooma ɗoo, haa teeŋti e golle duɗal ɗemɗe ngenndiije, haa leyɗe taariiɗe Moritani tuugnii he ko gollaa e leydi meeɗeen koo. Waɗde ko ɗum firti ko eɗen njogii karallaagal e hattan oo, kono laamu nguu dartinii ɗeen golle. Pelle ɗee (Pulaar, Wolof, Sooninke) ina njokki golle mumen. Kono paamen ɗe ngonaa laamu, ɗe mbaawaa waɗde won geɗe. Waɗde ko enen joom ɗemɗe en ɓee, poti tiiɗnaade. So tawii laamu rokkaani en hakke men, ndokken koye men ko kattan-ɗen koo.

Ndaro-ɗen, ɓeyden faaminde koreeji men ɗii, so en njiyii ɗemɗe men ɗee ina njahra ɗoo haa hannde, ko koreeji men ɗii ngoongɗinaani ɗemɗe ɗee ina njogii nafoore. So en njiyii fedde Farankofoni daraniinde ɓamtude Farayse ina wiya yo ɗemɗe afriknaaɓe njannge, ɓe mbiyraani noon Alla ɓolo, ɓe cemmbiniri ɗum ko yenaneede so tawii a fuɗɗoriima ɗemngal maa, ina addan maa feɗɗitaade e janngude ko heddii koo, weeɓnan maa ɗum.

Ɗum noon, ndarano-ɗen ɗemɗe men!

On njaaraama

Aamadu Seydi Jiggo

Nduttittoo -mi ko e wiyde, fedde Ɓamtaare Pulaar ko fedde men enen fof (coodɗo kartal e mo soodaani kartal), sabu ko waɗi ɗoo koo, ina holla ɗum e garal yimɓe ɓee. Ko nde fedde leñol, fedde hujja, fedde pinal, fedde ɗemngal. fedde ɓamtaare pulaar, eɗen nganndi ko fedde daraninoonde jannginde mawɓe (rewɓe e worɓe) ngam haɓde e humambinnaagal. Fedde ndee yuɓɓinii jeewte, ngam humpitde ɓesngu nguu, haalande ɗum wonde nafoore daranaade ɗemɗe ɗee, yo ɗe njannge, yo ɗe mbinnde, ɗe naftoree. Ina wayino nde duuminooma e ɗuum, nde jumpii e ɗuum, ko juuti, kono aduna koko yahata, ngonkaaji kesi ina ngooda. Fawaade e ɗuum, fedde ndee yuurnitiimaa ko nde waɗatnoo koo, alaa ko ɓuri ɗum heewde faayiida, kono nde waawaa tan wonde fedde pinal hirjinoore, alaa-e-sago nde diwa ɗoon. Ko ngoon miijo noon tafi, addi daranaade ɗemɗe ngenndiije ɗee, yo ɗe laawɗine, no ɗemngal Arab ngal laawɗiniraa nii. So ɗum ɓennii, ɗe naatnee e tippudi jaŋde leydi ndii, ɗe ngona ɗemɗe dokkooje kala ɓiɗɗo Moritaninaajo kuutoriiɗo ɗe, no wuurdi. Ɗuum woni kuccam kesam fedde ndee. Tesko-ɗen noon, haa jooni nde riwtaani hirjinde e jannginde, kono kuccam fedde ndee ko ɓuri teeŋtude e duuɓi sappo garooji ɗii, ko ɗuum. Ina moƴƴi, enen fof poten heen humpito eko woni kuccam fedde ndee jooni. Ina moƴƴi kadi paamen, ɗaam kuccam hol no njiɗ-ɗen ɗowirde ɗum. To bannge peeje, go’o, ko ruttaade e ɓesngu nguu, e famminde ɗum darnde ndee, ɗum ko e peeje ɗee jeyaa, e yuɓɓinde ɓesngu nguu ummaade dow feewde les, ummaade les feewde dow. Kono ko jiidaa e ɓesngu, tawi njeyaaka e men, kono ina ngoongɗini potal to bannge ɗemɗe e pinal, ɓeen hoto ngacce. Miijo woɗngo, wiyee ko tawde fedde ɓamtaare Pulaar, ina wondi e pelle goɗɗe pine, hono wolofaaɓe e Sooninkooɓe, yo mbaɗdu kaɓɓondiral, tawi fayndaare ndee ko wootere, sabu gootal waawaa yahde tawi goɗɗe ɗee ngaraani. Ɗuum noon, no mawɓe men mbiyatnoo nii « mbaɗen lasal, mbaɗen maaw ». Feere woɗnde, ko roɓindaade denndaangal ko dañaa heen, ngam hollitde laamu nguu kattanɗe ɗemɗe ɗee, to bannge jaggondirde e tamondirde, gooto fof tawi ina haala ngal goɗɗo ngal, kadi ina waawi nafde leydi ndii to bannge deeƴre mum. Kadi, semmbinde leydi ndii e daranaade ɗum potal hakkunde leƴƴi ɗii, to bannge pinal e ɗemngal. Ɗuum noon, enen fof en eeraama, e ɗaam kuccam. Mbeɗe heewi nande “ fulɓe ko miliyoŋaaji 2, walla miliyaaruuji 2, ko waawi wonde heen fof, ko goonga eɗen keewi, kono noon, hol ko toownata ɗemngal ngal ? Dr Alasan Jah haaliino heen, eɗen njaaji, kono en cuwaa toowde. Toownata ɗemngal ngal, ko ngal loowee gannde, ɗuum eɗen njogii annduɓe, so nootiima heen ina mbaawi gollude ɗum. Won ko waɗaa heen noon, e gooto fof ko fannorii koo, ina jogaa, kono ko heewi heen muulaaka, sabu ngalu abbaaki. Jogiiɓe ngalu ɓee nootaaki, annduɓe ɓee kadi fof ngardaani. Won heen arɓe, kono kadi won ɓe ngaraani, ɓe ngaraani ɓee kadi, alaa-e-sago njiylee. Firti daawal ngal ko juutngal, en puɗɗaaki tawo. Ɗuum noon gooto e men fof, yo faam ndee dallinannde alaa mo faltii (laamɗo, ceerno, galo, baasɗo, debbo, gorko, mawɗo, suka… ekn.)

Faarmata sammba Joob

Gooto e janngintunooɓe duɗal ɗemɗe ngenndiije(abbiima e duuɓi 16) Ko wiyetee faayiida ɗemɗe koo, alaa jeddi, diwtaama. Miin, sukaaɓe am nayo, mbaɗ-mi ɗum en ko he Pulaar, sehilaaɓe am heewɓe, mbiyi kam “ aan Faama, ko a kaangaaɗo, ƴettaa sukaaɓe maa fof, mbaɗaa ɗum en he Pulaar ? ” Mbiy-mi ɓe “ ngaccee tan, ɗum ko sodorde, maa on njiy nafoore ndee yeeso”. Kono, mbeɗe yetta Alla, ɓe ndañii bakuuji maɓɓe, afo oo ko jannginoowo ɓalliwal e wayliwal (physique chimie) duɗe hakkundeeje ɗee. Mbiy-moo-mi yo o waɗtu ɗum e pulaar. Miin e hoore am, haa jooni mbeɗe janngina, sahaaji so mi haalii Farayse elewaaji paamataa, nanooɓe Pulaar ɓee, mi fammina ɓe, yeru he ganndal nokku. Sukaaɓe safalɓe ɓee e jolfuɓe ɓee ko hono noon mbaɗirantu-mi ɗum en. Laamu yamiraani ɗuum, kono ko ɗuum tagata sukaaɓe ɓee faamde. Ko ɗum nafoore nde haaldotaako,sabu cukalel so naatii duuɓi tati, nayi, ina anndi nano ñaamo… Kono so wontii koɗal waawaa faamde. Uddirtu-mi ko eeraade rewɓe ɓee yo njanngin, yo kaal ɗum kala ɗo njahi (jehre, yannge…).

Abdullaay Haaruuna Sih

Mi janninii Pulaar to Duɗal Joyaɓal (école 5) Nuwaasoot, he Duɗal ƴeewndorgal. Sukaaɓe njannginatnoo-mi ɓee, ko 25. Sukaaɓe ndeen, ngadotoo ko janngineede ummo, jooɗo, ƴeew, suut junngo… Kono miin, ɓeen sukaaɓe nde ngari ndee, min mbaɗdi ko duuɓi tati, peccu-mi ɓe e pecci tati. Yettude Alla ɓe keɓindii taro no feewi. Ko sodorde mawnde, sabu ko ɗemngal neeniwal. Yahii haa sukaaɓe ɓee, ngari e waɗoyde kawgel lewru mbooy wonnoo, laamu nguu yamiri yo waɗire ɗemɗiɗiije (bilingues), jinnaaɓe ɓee ndarii, haa hawraa yo hiisa kaa waɗe he ɗemɗe neeniije. Kawgel ngel, heen njeegomo ɓenni. Hitaande reftunde heen ndee, gooto e heddiiɓe ɓee ardii Moritani fof. Ɗuum yonii daliilu janngude ɗemɗe neeniije ɗee ko sodorde mawnde. Seede am ko Aali Caam, koroowo jaŋde. Ina jeyanoo e almudɓe am, Usmaan Sileymaani Kan. Woni ngoƴa am gadano hannde, ko yo yimɓe ndaro haa ɗemɗe ɗee njanngee. Fannu goɗɗo oo, yo en paam fedde ɓamtaare pulaar tan waawaa roondaade ɗee golle. So tawii yimɓe ina ngoni he leydi, yo ndaro, ngannda ina njogii hakke he leydi ndii. Ndaro-ɗen yo ɗum jokku. Ina himmi, tee ina addana yimɓe ɓee suusde, kadi waawde semmbinde ɗemɗe mumen ɗee… En majjaani fedde ndee, ko fedde pinal, maa daro e semmbinde e daranaade pinal ngal, kono ko heewi e geɗe baɗateeɗe ɗee, alaa e sago dawruɗe ɗee ndaroo laŋ, mbele ina siynee. Sabu gonɗo e dawrugol, yiyannde muuɗum foti wonde ko toppitaade no leydi mum yahri yeeso. 

Aamadu Malal Gey

Won toɓɓe ɗiɗi njiɗ-mi yaltinde ɗoo seeɗa :

Adanere : ko dallinirtooɓe Pulaar waawaa soomde gannde kese ɗee, yeru, mbeɗe nelaa e nder golle am (fiiroyankaagal=aviation) leydi Nijeer, to duɗal keblowal horooɓe weeyo. E nder ko piratnoo-mi koo, won heen mo faamaani. Paam-mi ko o pullo, o jeyaa ko Caad, mbiy-moo-mi “aɗa nana Pulaar ?”, o wiyi omo nana. Kaalan-moo-mi e Pulaar. O faamii, nde ngaynu-mi, mbaɗ-mi ɓeto, ko kanko ari hoore. Nduttii mi, mbiy-mi ndeke ko njanngu-mi e weeyo koo fof, ko mi baɗtoowo ɗum e Pulaar. Duuɓi nayi hikka mbeɗen heen gasaani. Woɗɓe kadi, ina mbaɗa hono ɗeen gannde e ɗemngal ngal. Oo suka debbo (Aysata Njom) kaalɗo ɗoo oo, emin ngondi e Baaba makko Abuu Raasiin Njom e nder goomu hakkunde leyɗeele ina wiyee Goomu Fulo e Wiɗto(GFW), woni faandaare ndee ko waɗtude ɗum Académie Pulaar. Fulɓe Afrik fof ina kawri e goomu nguu. Ɗum firti, ko haaju amen ɓurɗo himmude, ko waɗtude gannde nganndiin (sciences) e ɗemngal Pulaar. Nguun goomu, renndini ko doktoreeɓe, haralleeɓe ndema, hiisiwal, ɓalliwal, guurɗiwal ekn. Gooto fof ina winndaa, tee koko yaltintee, muulee.

Waɗde en ndiwtii sahaa nde fedde Ɓamtaare Pulaar sosaa (1974) ko adii ɗum pulaar ina jannginee, e nder suuɗaare. Nde heptinaa 4 korse (suwee) 1976, e oo sahaa ko annduɓe mehɓe, ko ɗoon noon mbeɗe seerta seeɗa e wiyooɓe ko jannguɓe Farayse, mbari Pulaar, alaa. Minen ko Farayse min njanngi, tee gila min njibinaa ko heen min ngoni. Miin Aamadu Malal Gey, puɗɗii-mi janngude Pulaar, ko 1968 to Sahre-ndoogu. Ko goonga noon, e oon sahaa ina waɗi jannguɓe Farayse, ina waɗi jannguɓe arab, español, almaañ…  Kono kadi to bannge saliiɓe ɓee, ɓee fof ina tawee heen. Ciftoren, min kaɓaama ɗoo, ko ina wona duuɓi 5, ko hare alkule, mbele ko abajada lateŋ walla arab.

Ɗum wonaa jannguɓe Farayse.

Geɗel ɗiɗmel ngel, ko yo dallinannde men yahru ngootaagu, sabu ngon-ɗen ko e leydi, tee endi saɗti, ɗoon ndi seerti e leyɗe keddiiɗe ɗee, ɗo fulɓe ngoni. Hol ɗuum, enen (Moritani) ko eddaaji (goobuuji) ɗiɗi ɓalli ndenti ɗoo. So en ndeentaaki tan, wiyetee ko hare leƴƴiwal mbaɗaten. Ndeentorto-ɗen ɗum, ko so eɗen mbaɗa jeeyngal, kolliren to bannge baɗe men, ɗemɗe keddiiɗe ɗee ko noon poti e meeɗen. Ɗum ko hujja ɓesngu Moritani, wonaa hujja ɓesngu fulɓe tan. Kala leñol ko hujjaaji mum ndentata wona hujjaaji yimɓe fof, ko ɗum pot-ɗen daranaade. Ɗuum noon tiiɗno-ɗen, yaama yarlitaare waɗanoonde ndee gasataa, wonɓe jangɗeele mumen leeltinaa, won sokaaɓe, won riiwaaɓe, ko sabaabu nde ɗemngal ngal wonnoo. Ina waawi tawa jooni weeɓaani, kono won ko weeɓi jooni, weeɓaano ndeen. Tiiɗno-ɗee onon sukaaɓe, mballee min, min tampii, to min njahrata e duuɓi ɗoo (60 pawɗi) won heɓɓe poofte duumiiɗe (retraite) ko ina wona duuɓi 20 jooni, haa jooni ina ngoni e Pulaar. Wonaa waawde, ko feere alaa, kono sinno sukaaɓe ɓee ndariima, keɓtii ɗo ɓe ngonnoo ɗoo, ɓe njahat ɓe pooftoo.

Joob Jibriiru Muusaa

Caggal calminaali, njiɗ-mi haalde, ko hade laamu heptinde en, keptinen koye men tawo. Ko ngoyaten laamu waɗii en nii, hay dara ngu waɗaaani en.  Ko enen tan, mbaɗi koye meeɗen. Alaa ko jarani en e ɗemɗe ɗee. Neɗɗo ƴetta ujune tati ina janngina ɓiyum (gagga walla ɓurɗo ɗoon). So tawii yimɓe 25 jooɗinoɗo mo liggaaki, tawi ko keblaaɗo, so rokkaa ɗum tan janngintu. Fedde Ɓamtaare Pulaar, ina waawi heblude joom mum kala hitaande, haa ɓura ɗo wonnoo ɗoo. Wonaa ɗum saɗiri en. Saɗiri en ko yarlitaare, tawi ko yarlitaare ngalu. Alaa e sago no jamaaji ɗii mbaɗirtee nii, mbaɗiren noon njippinen laafaaji men naaten galle e galle. Ɗuum kaalat-mi jamma e ñalawma e geese enternet. Kala debbo pottu-ɗen yo addu capanɗe joyi, gorko teemedere lewru fof. Miliyoŋaaji maa ngar ɗoo e ñiiɓirde ndee. Kuutoro-ɗen ɗum. So en mbaɗaani noon, no jamaaji ɗi mbaɗirta nii, sabu ko maa jam dañaa nde jamaa juulaa. Hannde, geɗe keewɗe ina mbaɗee ɗoo, hay huunde nafataa. Ɓuri wonde nafoore ko ɗemɗe meeɗen ɗee, tee ko enen tan mbaawi nafde ɗe. Yeru duɗe keeriiɗe, tawi ko ɗemɗe men, kono yo a taw joom mum ina yoɓee noon. Won ko jaranaani en hay dara, hay diine lislaam oo, won ko jaranaani en. Sabu mi hawrii e almudel, mbiy-mi “ no foti nawtataa e ñalawma?” Ngel wiyi ko teemedde tati, ƴeew-mi ɗum ko ujunnaaje jeenaayi lewru, so baaba mum waɗiino ujunere e teemedde joyi lewru, o yaltataano wuro maɓɓe. Firti ko jaranaani ɓe, ko yo ɓiɗɗo yo yah halkoyoo, sabu woni ko e huutoreede. So koronaa oo yawtii, maa cate ɗee ndaroyo e ngoon eeraango hoto kersiren yelanaade ɗemɗe men ɗee. So tawii en njiyii muriteeɓe ɓurii yimɓe fof alɗude ko njelaari ndii.

Kono wiyde en njelantaako ɗemɗe ɗee, pawoto-ɗen tan ko e karte walla piye, hay nokku en njahataa. Tee jannginirde mehre yawtii. Jooni alaa e sago jannginoowo, wooda no wuurdi. Sabu jahroowo duuɓi 25, 26… ekn so yoɓaaka, so nanii kawgel tan naatat heen yaha. Sabu ko toon neyɓinta bool, kono so ɗemngal mum ngal ina neyɓina bool, hoto fayi ? En njiyii heɓɓe seedanteeje Pulaar ɓee, haa e jogiiɗo duɗal keeringal oo (Aysata Raasin Njom) hono makko ina keewi.

Aysata Raasiin Njom

jeyaaɗo e jannguɓe e duɗe ɗemɗe ngenndiije (duɗal 5 e 6)

Ko e ɗee duɗe njanngu-mi, haa keɓ-mi yawtude duɗe hakkundeeje. Ko ɗemngal Pulaar tan kuutortoo-mi, haa mi yiytoo hoyre am. Gila nde duɗe ɗemɗe ngenndiije uddaa, mbeɗe jokki winndude e ɗemngal ngal. Njiytu-mi Pulaar oo ko 2007, duɗal Saydu kan ngal Murtuɗo e Kayyaa Sammba Joob (miñum murtuɗo) njannginatnoo. Tawi mbeɗe jannga tolno waɗde bakkaloriyaa, njippii-mi, ngar-mi e duɗal ngal. Kawru mi eɓe mbaɗa fido, ko Kayyaa waɗatnoo ɗum. Nde njettii-mi o wiyi kawru-ɗaa ko e fido, mbele aɗa jokkoo ? Mbiy-mi eey. O wiyi mi, mbele aɗa janngi ɗemngal ngal, mbiy-mi alaa, mi yahdat e yimɓe ɓee tan. Nde min mbaɗi fido min ngayni. O ƴetti defte ɗee omo sahtoo, o jaggi deftere am, o reggini mi, o nawi mi kalaas goɗɗo, ɗoon meeɗ-mi yiyde Murtuɗo. O wiyi Murtuɗo, laaɓndo oo, hol to janngi, sabu ko o winndi koo wonaa ko hocindaa. Murtuɗo laaɓndii kam, ɗo njanngu-mi, mbiy-mi mi janngaani, o wiyi alaa ɗum wonaa ko hocindaa. Murtuɗo nawi mi kalaas goɗɗo, totti-mi kaadam, wiyi yo mi yah alluwal, o waɗi mi fido « Mutal naange wuro am ». Nde ngaynu-mi, alaa njomu. Murtuɗo wiyi « ɓiy am, haalan am to njanngu-ɗaa ? ». Mbiy-mi ko e duɗe ɗemɗe ngenndiije njanngunoo-mi, gila keɓ-mi naatde duɗe hakkundeeje 1998, ko hannde njiytu-mi duɗal Pulaar. Ko e oo ñalawma kadi mbayru-mi duɗal Pulaar. Mi heɓii e Murtuɗo noon seedantaagal. Mi jokkii e Ceerno Sileymaani Kan, ko yowitii e jaŋde e wiɗto, oon ɓetii kam rokkii kam seedantaagal, ɗoon kadi e lih Jibril Hammee e Fedde Ɓamtaare Pulaar. Ɗee seedanteeje nafii kam, mbeɗe jogii duɗal keeringal Ceerno Raasiin Njom. Puɗɗii-mi ko 2014, puɗɗorii-mi ko jannginde sukaaɓe (jardin d’enfants) hannde mbeɗe e joyaɓal duɗal leslesal. Rokki-mi ɗum ko ɗee seedanteeje Pulaar… ekn. ko kañje ɗaɓɓitir-mi e laamu haa keftinaa-mi e laamu. Ɗaɓɓitnoo-mi ko e Morso 2013 keɓ-mi ɗum ko e siilto 2013. Miin so nafoore Pulaar ina haalee, mbeɗe goongɗini ɗum.Tee mi nimsaani heen. Mbasiytoo- mi ko fedde am, kala mo janngaano yo janngu, waɗa heen kadi ɓeangu mum e ɗemngal neeniwal. Emin eero kadi nde ɗemɗe ɗee ngartirtee e tippude jaŋde leydi ndii, mbele minen janngunooɓe ɓee min nguura heen. Ceerno Sileymaani kan, seertataa e waajaade mi hay nii Uddugol ekkol am en ko kanko e Jallo Muusaa Mbisminoo mi e Ceerno Lih Jibril Hammee. E tawtoreede Usmaan Sileyman kan, mbele yo min njanngin ɗemɗe ɗee e duɗe ɗee kono heptinaaka, tee won sukaaɓe woɗɓe min njogii, ɗum noon emin ñaagoo nde heptintee. On njaaraama

Demmba Aamadu Bari

Mawɗo gooto wiyi aduna juutirta ko haa laaɓa. Kono kadi pulaar wiyi doole liingu ko ndiyam. On kaalii ɗum ɗoo jooni. Kono mbele en mbaɗii ɗum ? Mbele eɗen ngoongɗini kaan haala ? Ko fulɓe kaali Pulaar, pulaar haalaani hoyre mum. Jettooje ngoodanii Alla, miin hannde hay so mi haalaani, mi weltiima. Sabu yiyde mi yimɓe ina kirji ngam heɓde hujjaaji mumen.Ɗum ko e jettooje Alla, nde tawnoo daranaade ɗemngal mum, ko e iimanaagal jeyaa. Daranaade leydi mum, pinal mum…, ko e liimanaagal jeyaa. Waɗde so a woorii ɗum, a alaa iimanaagal. Hii a woppii ! Suudu naatirtee ko damal. Ko kaal-ɗon ɗoo koo fof, so renndinaama tonngotoo ko e : ko darnde yettinta fayndaare. Hay so woɗɓe kaaloyii, ko toon tan paaɗen. A yiyii no mbaɗno-ɗen haa Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije heɓtinaa, ko noon tan mbaɗaten haa dallinannde ndee heɓtinee. So en mbaɗaani noon, ko haala tan wontata. Mi woondii, mi haangaaka, mi ɗaayaani, ko goongɗi kaalat-mi, neɗɗo ko kañum yooltanta hoyre mum hujja. Yeru, miin mi waɗaani ekkol Farayse, kono hannde kala ko jannguɗo Farayse waɗata, mbeɗe waɗa ko ɓuri ɗum. Ko gaynaako joorɗo kos ngonnoo-mi, mi aynii duuɓi sappo e joyi. Nde mbiy-mi baaba am, miin e ngaynaaka, min ceertii, mbeɗe janngoya, o wiyi “ to njetti-ɗaa ɗoo aɗa jannga ?” Mbiy-mi ɗoo mi janngoyat dey, ko annduɓe ɓee keɓi koo, mi heɓat ɗum walla mi heddoo heen. Njah-mi Kayhayɗi, seedantaagal ndema ngadii-mi tamde. Hannde mbeɗe yahra e 18 seedantaagal, so mbeɗe wuuri, mi tamat 20. Njanngu-mi dey, ko mbeɗe mawni. Ɗum, ma a taw ko haala. Himme yettinta neɗɗo lewru. Miin mi ɓiirtu warñeende am tan, keɓ-mi ko keɓ-mi koo. Mbeɗe jogii 28 ceerno. Won heen, nana ɗoo, mbeɗe winndi inɗe mumen e nokkuuji men, won heen nani caggal leydi, won heen mbirniima, yeru Jibi Hammee Lih, ko e seerenɓe am jeyaa. Ina waɗi ɓe keblu-mi, mbeɗe winndi tawi ko tuubakooɓe worɓe e rewɓe seertuɓe leyɗe, miin ngel mbeɗe hebli ɗum, en haa mbaawi haalde e winndude. Mbeɗe jogii doggol ngol, maa aduna laaɓndo, mi haalaani ɓiɓɓe fulɓe ɓe keblu-mi. Mi haalataa ɗum, sabu so ittaama e fulɓe ko seeɗa heddotoo, wonaa mantaade, ko mantude neema Alla. Alla wiyii, so mi rokkii on neema mantee kam, mi rokka on neema goɗɗo.

Ko en saliiɓe yaltinde jawɗeele men ɗee. Mbele ɗoo ɗo njooɗi-ɗen, seerenɓe ngarii ɗoo, tammbiiɓe diine ɓee ? Mbele wonaa ko e leñol ngol ɓe njeyaa ? Ko Alla laaɓndorii-mi on. Jaagorɗe men ɗee, hol to ngoni, meeruuji ɗii, hol to ngoni ? Mbele ko enen ɓuri ɓe e leñol ngol ? Teskuya ina woodi, daraniiɓe Pulaar ɓee fof ko waasɓe. Tuggude Murtuɗo. ƴeewee, minen leñol ngol hankadi ko goonga tan min kaalanta ɗum. Mbele ko ɗum foti wonde ? Leñol ngol ko ko renndaa. Aɗa waawi wonde almuudo tijjaaniyanke, aɗa waawi juulde Alla jaɓa, kono wallaahi leñol maa ngol, so tawii a woppii ngol… Hol ko Alla wiyi to annabaaɓe ? Annabaaɓe ɓee, gooto fof min neli ɗum ko e leñol mum. Waɗde, gooto fof nelaa ko e ɗemngal mum. Jooni laamu won ko waawi waɗande men, kono ko heddii koo enen mbaɗanta koye men. Mbaɗten heen hakkillaaji men. Udditde duɗal pulaar e galle mum walla e leegal mum, alaa ko padaten laamu. Tawde Pulaar nattii suuɗeede. Waɗde baawɗo e men jannginde kay, ina waawi waɗde ɗum. Walla fulɓe leegal ɓee uddita, kono noon so tawii ina njoɓa. Sabu so ɓe njoɓaani, saak ɓolo darotaako, jannginoowo wonataa ɗoon. Fof ko min waɗɓe ƴeewndooji. Jooni(2021)ɗo leegal amen (Daarel beydaa ɗoo, won biyeteeɗo Umar Ñaŋ (jowolnaajo) mbeɗe jannginana mo sukaaɓe makko. Kono maafe am ina leppi ɗoon, sabu min kaaldi ko njoɓdi, cukalel fof ujunnaaje nay. So woɗɓe mbaɗii noon tan en njahat, kono so gooto fof wiyii waɗataa heen kaalisal mum, tee ina waɗa kaalisal mum e WhatsApp… wiyii yoɓantaa Pulaar, yahataa. Mi juulii e Nelaaɗo (JKM). On njaaraama.

Jallo Muusaa Mammadu

Caggal calminaali, ko weltaare. E mawninde oo ñalawma ɗemngal neeniwal. Ngadortoo-mi ko duɗal ɗemɗe ngenndiije, e gardogol Sileymaani Kan o waɗii heen ko maantini, ina haani heptinee. kanko e haralleeɓe ŋanaa, yeru Aamadu Seydi Jiggo jannginɗo mi, miin e galle am. Gollaninooɓe duɗal ɗemɗe ngenndiije maayɓe e woɗɓe ɓe ngalaano e duɗal ɗemɗe ngenndiije kono hirjinannooɓe (yo Alla yurmo ɓe yaafooɓe), eɗen njiɗnoo ɓe tawtoree oo ñalawma hannde.Paamee ɗemngal ko goonga, kala ko Alla tagnoo e neɗɗo ko ɗemngal ɓuri, sabu Annabaaɓe ɓee so ɓe kaalataano en paamataa, ɓe kajoo en nanen, ɓe njamira en mbaɗen… ekn. Ɗemɗe ɗee so tawii ngoodaani, gannde ɗee mbaawaa saakaade, sabu ko ma ɗe kaalee. Binndol e yolnde hakkunde ndee jolii, haa ɓura waawde reende e mooftude gannde ɗee. Sabu ɗemɗe ɗee ko neɗɗo ŋarwata ɗe, fentata ɗe, haa yettii e tumaare ngon-ɗen ndee. Kono eɗen paami enen wiyooɓe mbiy-mi, yoga e leƴƴi Afrik ko daɗaaɗi, sabu ɓe ndewaani e ɗemɗe e pine maɓɓe. Ko ɓe cuute (teelal suutere) ko ɓe luɓiiɓe ɗemɗe e pine. Ɗum noon joom mum waawaa wiyde ina yahra yeeso, wonataa aaɓnotaako, wonataa. Aduna ko dogdu, ko daɗndu, ko ɓuraa. Kala daɗaaɗo muuɗa punndi yahruɓe yeeso ɓee. Ɗum noon ndeento-ɗen laabi muuɗde punndi, ɓeen ardiiɓe. Ndewen e laabi codi, ngonen, ɓamto-ɗen njokko-ɗen. Ko goonga to misra (egipt) too, laamu kamaa (?) fusii, en cariima haa en ngartii gaa e hirnaange Afrik. En ngalaa binndi, ɗo yolnde hakkunde ndee, binndi ajam lomtiima. Nde diine lislaam ari, ɗum kuutorto-ɗen, kono eɗen paami hay ɗiin binndi ummii ko e binndi ɗi taaniraaɓe (misranaaɓe) men tafi. En telɓinanooma, hannde kadi binndil lateŋ arii. Fof dey ko enen njeyi, binndi gummiiɗi nano feewde ñaamo, ñaamo feewde nano ko enen njeyi. En keɓindiima ɗum, mbele waawde semmbinde e yeñtinde ɗemɗe meeɗen, nder pine e goodal men e goodal Afrik. Firti ko maa njanngen, pooɗen gannde ɗee, wonta ko men. Mbaasen luɓaade pine, alaa ko haali ɗemɗe. Eɗen paami e nder sato meeɗen, yeru leydi Espaañ ina woodi ɗoon leñol Bask, Katalaŋ, Españool en… eɓe ndenndi leydi ngootiri, ko dingiral akapolaa en woni hakkunde maɓɓe, nde tawnoo ko ɗemɗe ɗee gooto fof wiyata ko ngal mum, walla tati memataa jeenay. Alaseri ɗoo, berbeer en ko noon, keɓii diine kono mbiyi ɗemngal ko banngal mum, geɗel fof ko haaju mum yahata. Sabu eɗen nganndi ko ɗemngal jelata leñol, ko kañum woni daabaa pinal. So tawii a wiyii ɗemngal tan, pinal loowiima heen, a sifiima oon neɗɗo. So ɗemngal maayii, o maaya, o taaya, o majja melew, o wontaa yiyeede. Nde tawnoo renndooji, ko hare ɗemɗe, ɗiin hareeji noon, moƴƴi ko haralleeɓe annduɓe, ndadoo nawora heddiiɓe ɓee. E nder leydi Moritani eɗen njogii caɗeele jooɗtorde, sabu gila e juko (ut) 1962, ɗo Mbaañ ɗoo, alkule ɗee cosaa, haa to njahraten ɗoo 2021. En telɓinaama 1989, ƴeewto-ɗen koye men. Goonga laamu nguu, won ko bonnani en, ngu anndaa hoore maggu ko ngu njooliingu, ngu yoolora en heen. Ko e geew mawɗo ngon-ɗen, geew maayo mawngo luggo, soraango bempeƴƴe. Heddii ko reentaade ndee yiriindi, hade naworde en, ndonken anndude to paa-ɗen. So en ndartiima, en ndadiima, mbaawen seertude e maayo ngoo, payen fonngo payen dow. Nafata en noon ko janngude, wiɗtude, winndude siftorde ɓeen hanki sahodinannooɓe en ɓee, wooda ko pirtu-ɗen ngannden won ko ɓe ɗaldi en. Enen ne ngaccen ɓarakke, mbele janngo aroyooɓe ɓee, wooda ko tawi, wonanaɓe raay. Ɓe mbaawa jaggude heen, wooda ko ɓe mbaɗi. Kala leñol daɗangol yo faam wontata ko ɓellere gejjal wonande ɗemɗe goɗɗe ɗee. Sabu waɗi noon ɗemɗe ina njiyda, pine ina njiyda ɗemɗe ina njiyda. Kala heen ɓurngal liggaade, waɗata ko moɗmoɗndiral leƴƴi, pine e ɗemɗe. So en moɗaani, hoto njaɓen moɗeede. Ɗum noon, alaa e sago njanngen, mawɗo yo janngu, suka yo janngu. Jaŋde hecci neɗɗo, so yiɗii wona mawɗo walla suka. Tee kadi jannguɓe Farayse ɓee, hay so eɗen pela ɓe, yo wood ko keddu-ɗen. Sabu nehde ko yooɓnude jikkuuji, e waawnude ɗi yiɗeede. Jooni noon e nder ko ɓe njannginaa koo, ko ɓuranaaɗi tuubakooɓe, ɓe njiɗnaa ɗum, ɓe njiɗi ɗum ko men koo riiwtaa. Ɗuma fandinaa fandini ɓe, waɗi ɓe no ɓe mbayi nii, ɓe ngonti fulkitaaɓe. Jooni noon keɓɓito-ɗen ɗum, wooda no njahru-ɗen keɓɓito-ɗen ngenndi ndii, mballiten leñol ngol. Kono ngannden ko ɓalnde reeni ngesa ceɗɗo, yeewtude e saloŋ ina moƴƴi, kono won ko ɓuri. Yeru leydi Siwis, leƴƴi tati kaɓi piyondiri, haa boni. Ɓee kaalata ko ɗemngal Almaa, ɓee ko Farayse, ɓee ko Italiyen. Ɓe nduttii ko gooto fof yo heɓtin ɗemngal e pinal goɗɗo oo, ɓe nguurdi e leydi ngootiri. Ɗaa e leydi Kanadaa haalooɓe kanajee e haalooɓe engele ɓee. Ɓe kaɓi, ɓe ndewondiri haa, ɓe ndartii, haa ɓe nganndi ɓe keɓtii koye maɓɓe. Ɓe ngoodi e waawde heptinde ɗemngal maɓɓe e pinal ɓe ngoodi. Ɗum ko kawtal kanadaa, hannde ɓe njahrii yeeso, ko e leyɗe ƴellitiiɗe ɓe njeyaa. Ɗum noon paamen ɗemngal ko geɗel, so en ndartiima Alla tawta en, njahren yeeso. Won wonɓe ɗoo alaa ko njiɗi so wonaa yimɓe hayooɓe dummba ɗum en, to wiyatee dingiral kaawisa. En coklaani yahde dingiral kaawisa, dingiral ngal Alla suɓanii leñol ngol, dingiral moƴƴal ngenndindii, e laawol peewal, mbaawen daɗde e daɗndude, Alla tawta en e kala kala meeɗen. Mi julii e Nelaaɗo (JKM).

On njaaraama.

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.