Hakkille njeerteejo II : Hoto kormo-ɗee miijooji !

0
783

Ndee winndannde jokkata ko winndannde wiyateende “Hakkille njeerteejo” yaltunoonde e Fooyre Ɓamtaare, tonngoode 198, feebariyee 2021. E nder ndeen winndannde, en mbertiino ndaɗɗudi tammbiindi miijo njeerteewo, en kollitii heen laabi miijorɗi e ñaawirɗi daragol hujjaaji, kan e goongaagu biyaali (haalaaji). En keɓiino yeewtude ko feewti e jaltinol kan e jawtinol e jaaɓtinol (laabi tati rewriwal darnirɗi hujjaaji). Ndokku-ɗen yeruuji keewɗi ; ɗum-ɗoon toɗɗii ko ñaawoore goongaagu miijooji. Ko feewti e mbaadiiji miijooji ñawɗi, en kollii ko wiyetee gummbe gaandiriije (biais cognitifs). Wummbere ngaandiriire ko laawol miijo, ñawngol, ngol yimɓe kuutortoo e haala ngam sañde dalillaaji. Ɗiin laabi ko deenteteeɗi, ɗi ndarotoo ko e juumre saɗtunde suurtude. Neɗɗo ina huutoroo ɗi tawa o sikkitaaki nii ; ko ɗum waɗi ɗi hulɓinaade. En ndokkii e winndannde Feebariyee 2021 ndee mbaadiiji keewɗi gummbe ngaandiriije. Mi joofanto taroowo ndee-ɗoo winndannde, nde udditta adiinde ndee so o taraano ɗum, ngam yuurnaade ndaɗɗudi  ndokkaandi toon ndii.

Winndannde men ndee-ɗoo luggiɗintoo ko e toɓɓere haalaande dow-ɗoo ndee. Biyaali (affirmations) ko potɗi ñaaweede, anndee so tawii ko ɗi goonga walla ɗi ngonaa. Ngam anndude so huunde ko goonga, alaa e sago njogo-ɗen anndinoore haalanoore en ko firti goongɗude, rokkoore en miijo laaɓtungo feññinoowo no goonga teskirtee, no fenaande heɓtinirtee. Ngam heɓde ndeen anndinoore, eɗen mbaawi ummoraade yeruuji beeɓɗi, kollitooji miijo ndaartateengo ngoo. Ƴetten ɗii-ɗoo konngi :

1. “ Naange saaftiima ”;

2. “ Colel juuriima e ñaande ”;

3. “ Janngo ko Aaɓnde ”.

Gootol e konngi dow-ɗoo ɗii fof ko wiyaango, ina loowi maana. E nder konngol “colel juuriima e ñaande”, won ko loowdi konngol ngol joofii ko ina tawee e sato hee. Joofaa ko kullel, hono colel ngel, joofaa ko ñamri, hono ñaande ndee, joofaa ko gollal, hono juuraade e huunde. Ko joofaa ɗoo koo fof ko geɗe maa baɗe teeŋtuɗe, laaɓtude, ɗe mbaaw-ɗen heɓtinde so en kuutoriima cohirɗe (sens, organes de sens) men. Wadde wiyaango “colel juuriima e ñaande” ina hawra e fiyaaku ngu mbaaw-ɗen heɓtinde e seeɗtoraade cohirɗe men. Wiyaango ngoo ina wona goonga so tawii ina tawee e sato joofaango ngoo, ñaande joofaande ndee tawa colel joofangel ngel ina waɗi heen gollal joofangal ngal, hono juuraade heen. So gootal e ɗee geɗe maa ɗee baɗe kewaani e sato joofaango ngoo, firti ko wiyaango ngoo luurdii e ko tawatee e sato hee koo; oon sahaa wiyaango ngoo wona fenaande. So wiyaama “Janngo ko Aaɓnde” ne ko noon. Maa ñalawma janngo mum oo ko Aaɓnde maa o wonaa ɗum. So o hawrata ko e Aaɓnde, oon sahaa konngol ngol goongɗii, so ɗum alaa ngol fenɗii.

Wadde eɗen mbaawi yaltinde ɗoo anndinoore Goonga: “ Wiyaango goongɗata ko ɗo loowdi maggo hawrata rip e fiyaaku ngu ngo joofotoo nguu ”. So wiyaango seertii, hay so ko cetta, e fiyaaku joofaangu nguu, oon sahaa ngo siforee fenaande. So en tuugniima e ndee anndinoore, konnguɗi keewɗi ɗi ngoow-ɗen huutoraade colat, peññina ñawanɗe mumen. Ngati heewii ɗo wiyaa, teeŋtinaa wonde neɗɗo kala ko e goonga mum, maa renndo kala e goonga mum, e ko tolnii heen. Ɗii miijooji, hay so won ko ɗi njoofii, ɗi ndartaaki ɗo tiiɗi. Huunde so goongɗii, ko goongɗii tan, fawaaki e hol renndo, fawaaki e hol neɗɗo, fawaaki e hol nokku. So huunde goongɗat ɗoo fenɗa ɗaa, ɗum firti ko won ko laaɓaani e goongaagu ndeen huunde.

Sahaa ko yimɓe innirta goonga koo koko ɓe ngoongɗini tan! Goongɗinaali noon ko geɗe e biyaali ɗi renndo maa neɗɗo jaggata ko goonga, kono  firtaani ɗee geɗe maa biyaali goongɗinaaɗi ko goonga.

Yimɓe ɗiɗo, walla renndooji ɗiɗi so luurdii e huunde wootere laaɓtunde, maa wonii won heen ko woni e fenaande, maa wonii ko fof e mumen ngoni e fenaande. Kono aaɓnotaako kam fof e mumen ngona e goonga. Masaalahaa ina waawa rokkude ɓe kamɓe fof goonga, mbele ko hulaa heen ina suya, kono oon goonga wonataa laatiiɗo.

Heen sahaaji, so luure mbaɗii, ina tawee wonde ko wiyaango ñaawateengo ngoo lelniraa no laaɓtiraani. Ƴetten wiyaango ngoo-ɗoo: “ Neɗɗo mo terɗe mum jiyle ñawaani ina foti yiyde ”. Ngoo wiyaango ina nannii, yimɓe ina mbaawi wiyde ko ngo ngoonga. Kono so en loskii ngo seeɗa, eɗen mbaawi yiytande ngo ñawanɗe baɗooje ngo fenaande. Ngati jiyle pawaaki tan e cellal terɗe jiyooje. Neɗɗo ina waawi sellude gite, sella ɗaɗi, sella ngaandi, o futtina gite makko o ronka yiyde. Ngati bannge mawɗo e jiyle fawaaki e cellal nderiwal neɗɗo oo, kono fawii ko e sato makko. Gite ko maa ñiklee nde ngolloo, ƴuɓeeri (stimilus) ñikloori gite haa ngolloo ko fooynere (lumière). Jiyle njibintee ko e jotondiral hakkunde fooynere e cohirgal men jiyowal. Oon sahaa wadde, ina waawi miijeede neɗɗo mo terɗe mum jiyle timmi tawa yiyataa; ngam heɓde ɗum, en ngittat tan kala fooynere e nder sato makko. Heewii ɗo jamma niɓɓo, nder suudu niɓɓuru, jarriborii en ɗoon. Wadde so laɓɓitinaaka wonde e sato joom ɗeen terɗe celluɗe ina waɗaa fooynere waawnde jotondirde e gite makko, wiyaango men dow-ngoo fenɗat.

Jooni noon mbele so en ɓeeydii heen ngoo-ɗoon teeŋtinaango maa ɗum hisnatno konngol men ngol, waɗta ngol goonga ? Njiɗ-ɗen wiyde ko so en ƴettii ngoo-ɗoo wiyaango “ Neɗɗo mo terɗe mum jiyle ñawaani ina foti yiyde so fooynere ina e sato makko”, mbele ma ngo wontu goonga ? So tawii eɗen njoginoo ganndal luggal ko firti fooynude, maa en tawatno wonde kala ñisaari (ɓakdi, memtinaari, matière) ina fooyna, ngati ko gostondire nguli hakkunde geɗe caabotoo ɗum.  E nder suudu niɓɓuru nder jamma niɓɓo, ɓale ɗee ina pooyna, tekke catiiɗe ɗee ina pooyna, baafe ɗee, mbildi ndii, paɗe ɗee, daage ɗee, ina pooyna. Neɗɗo, mo terɗe jiyle celluɗo, gontuɗo gumɗo e nder ndee niɓɓere kunuus oo e hoore mum ina fooyna. Wadde fooynere hoɗdi ko e men, ɓayde hay enen eɗen pooyna. Kono yitere neɗɗo sellunde ndee waawaa seedaade hay ko foti no coƴ e ɗee pooyne ɗe kaalaten! Nde tawnoo pooyne mbaɗi ko tolnooji, ɗiin ɓetirtee ko garte (artere = fréquence) gila ɓurɗe famɗude haa e ɓurɗe mawnude. Yitere neɗɗo ɓamtorii tan ko yiyde ferɓitannde hakkundeere e ɗeen garte, ndeen ferɓitannde wiyatee fooynere yiyatoonde, ende waawi anndineede no laaɓtiri so en mbinndirii hiisiwal kono en mbaɗataa ɗum e ndee winndannde. Geɗe catiiɗe en ɗee, so en ngittii heen jeyngol (fitirla, fooyre, naange, koode goɗɗe jiyatooɗe, ekn), pooynataa nder ferɓitannde meeɗen ndee. Geɗe ɓurɗe heewde e sato men pooynata ko e ferɓitannde wiyateende lesngojju (infrarouge), ndeen garte mum ina pamɗiri tolno ngo gite men njiyata ngoo. Ulluuɗi e kullon ngoɗkon ina mbaawi yiyde huunde e ferɓitannde lesngojju; ko ɗum addi ulluuɗi ina njiya ko heewi e geɗe catiiɗe en hay nder niɓɓere kunuus, ɗi keɓindoo ɗeen geɗe, ɗi nduuloo ɗumen dow laawol majji, maa ɗi njana e mumen so tawii ɗeen loownoo ko curɓel walla liɗɗi, ɗi ƴakka; tawa fofof ina mojii e sirlu niɓɓere yeeso gite men! Ndeen noon, so en ngartii e wiyaango men feewnitanaango ngoo, ma en taw wonde haa jooni ngo goongɗaani: ngati en ɓeydiino fooynere e sata oon neɗɗo mo terɗe celluɗe, kono haa jooni en tawii wonde ɗum yonaani. Caggal nde nganndu-ɗen wonde pooyne ɓurɗe heewde ɗee ko ɗe gite men mbaawanaa; ulluuɗi ceedtiima!

Ngummori-ɗen ko konngol nanningol, hono “ Neɗɗo mo terɗe mum jiyle ñawaani ina foti yiyde ”; kono taw-ɗen ngol goongɗaani. Cappiti-ɗen ngol mbele ina sukka yolnde ɗo fenaande sordunoo ɗoo, mbaɗtu-ɗen ngol “ Neɗɗo mo terɗe mum jiyle ñawaani ina foti yiyde so fooynere ina e sato makko ”; kono dey haa jooni en tawii heen cereeli! Fenaande ina seeɓi ceeɓndam cattuɗam, ina sora hay ɗo ɓuri sukkude maa tekkude. Jooni noon ƴeewen laaltaade konngol cappitaangol ngol, mbele ina sukka hay guddel ɓurngel faaɗde. Mbiyen “ Neɗɗo mo terɗe mum jiyle ñawaani ina foti yiyde so fooynere yiyatoonde ina e sato makko ”: ngol-ɗoo konngol hanti wonii goonga.

Ko mbaɗ-ɗen dow-ɗoo koo ko silo e ɓeto goongaagu wiyaango, hono anndude so miijo loowiingo heen ngoo ko goonga maa ko fenaande, anndude hol to daragol konngol e tiiɗndam mum tolnii. Ko nii kala konngol, kala wiyaango, kala miijo poti waɗeede. Fawaaki noon e hol kaalɗo ɗum, hol to haalaa e ma’nde haalaa.

Neɗɗo ko woni koolaaɗo koo fof, ko o haandi e hormeede koo fof, ko o foti teddineede koo fof, o diwataa wonde ɓaawɗo juumneede. Moƴƴo ina waawi wiyeede fewjataa bonande, kono fewjooɓe bonande ina mbaawi juumnude ɗum, naatna ɗum heen; o waɗtinda wallitde bonande ndee. Ndeen noon, e kala sahaa, yimɓe poti hoolaade tan ko goongaagu wiyaango kono wonaa kooheengu e teddungal biyɗo. Hurum woodani tan ko biyɗo kono woodanaani ko wiyaa koo.

Kala wiyaango, kala miijo poti ko silkiteede, bilkitee, dillinee, mbele ina anndee ɗo tiiɗndam mumen tolnii, ngati goongaangu mumen ko heen fawii. Ndeen noon hoto kormo-ɗee miijooji, e fuɗɗoraade e ngoo-ɗoo! Woni faayiida miijo ko dartagol daliilu tammbiiɗo ɗum oo kono wonaa keeweendi yimɓe jaɓɓe ɗum ɓee maa moƴƴere neɗɗo ɓulniiɗo maa mo tawru-ɗen ɗum oo. Maa en ngartu e binndanɗe garooje e lappi ñaawirɗi goongaagu biyaali.

Muhammadu Faalil Sih

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.