Ñalɗi jaŋde FƁPM : naftoraade kesam-hesaagu

0
1422
natal ñalɗi jaŋde FƁPM
natal ñalɗi jaŋde FƁPM

Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani (FƁPM) yuɓɓinii ñalɗi jaŋde ñalnde 10 e 11 abril 2021, ɗo joɗnde mum mawnde ndee he nder Nuwaasoot.  Ine jeyanoo e aadaaji FƁPM, ko adii 1989, yuɓɓinde ñalɗi jaŋde, ngam, e sahaa kala anndude ko gollaa e no golliraa, ƴeewde ko ŋakki heen, e naftoraade humpito dañaango e daawal jawtungal, ngam ɓeydaade moƴƴinde ko golletee koo, rewrude e tuugnorɗe jaŋde.

Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani (FƁPM) yuɓɓinii ñalɗi jaŋde ñalnde 10 e 11 abril 2021, ɗo joɗnde mum mawnde ndee he nder Nuwaasoot.  Ine jeyanoo e aadaaji FƁPM, ko adii 1989, yuɓɓinde ñalɗi jaŋde, ngam, e sahaa kala anndude ko gollaa e no golliraa, ƴeewde ko ŋakki heen, e naftoraade humpito dañaango e daawal jawtungal, ngam ɓeydaade moƴƴinde ko golletee koo, rewrude e tuugnorɗe jaŋde.

Nii woni, eɗen ciftora, tuugnorgal gadanal njanngiin he fedde hee, lelnaa ko e hitaande 1978-79 he nder Catal Nuwaasoot. Kadi, caggal kala daawal hakkunde mooɓondire ɗiɗi, tuugnorɗe njanngiin kese ine lelnee, teskotooɗe humpito dañaango e daawal jawtungal ngal, dotta kadi laabi njanngiin wonande daawal paangal. Ɗiin ñalɗi ndenndintunoo ko jannginooɓe fedde ndee, kam e haralleeɓe jaŋde woɗɓe bismaaɓe heen.

Ɗiin ñalɗi wiɗto laabi njanngiin fedde ndee mbayrii yuɓɓineede gila he kitaale 1990, ko ina tolnoo e duuɓi 30 jooni. Tee, e ngalɗoo daawal juutngal, mbayliigaaji keewɗi mbaɗii, gila to humpitooji haa e karallaagal (haa teeŋti e karallaagal kesal), haa to kuccam fedde ndee.

Eɗen njaakorinoo maa ɗii ñalɗi, gaa gaa ko aadoranoo koo (Duɗe, tolnooji, loowdi, heblo jannginooɓe, wallifo ekn), maa mbaaw teskaade kesam-kesaagu, teskoo kadi humpito dañaango e yolnde hee, kam e kuccam kesam fedde ndee, ngam lelnude laabi ɓurɗi kadi moƴƴude.

Tolnooji jaŋde :

Eɗen mbaawii wiyde, wasiya ɓurɗo teeŋtude baɗaaɗo he ñalɗi hee, ko hesɗi e ko woodnoo koo, ko naatnugol jaŋde karallaagal kesal e tolno Duɗal Keblorgal jannginooɓe, kam e teeŋtingol jaŋde fannuuji, fawaade e soklaaji almuɓɓe. E sifaa kuuɓtodinɗo tolnooji jaŋde ɗii, wonande almuɓɓe ɓe njanngaani so wonaa Pulaar, ko tati tan :

– Tolno kumtugol he binndol : waawde winndude, waawde tarde taro moƴƴo, waawde kiisorɗe nay ɗee. Ooɗoo tolno ko daawe ɗiɗi ; daawal I (rogere adannde) e daawal II (rogere ɗimmere), fof he nder lebbi jeenay (fotde 144 waktu jaŋde) .

– Tolno ɗimmo : ko tolno jaŋde fannuuji, gila he ɓiyleydaagu, ganndal leydi, hiisa, haa e fannuuji goɗɗi ɗi almuɓɓe ɗaɓɓi, teskotooɗi nguurndam e ngoƴaaji mum en. Engal waawi wonde daawal gootal walla daawe ɗiɗi, fof he nder lebbi 6 (hedde waktuuji 100).

– Tolno tataɓo : Duɗal keblorgal jannginooɓe (DKJ). Ko he maggal almuɓɓe njanngata karallaagal janngingol (binndol, taro, hiisa). Ñalɗi ɗii mbasiyiima yo karallaagal kesal jeye hankati e fannuuji janngeteeɗi he ooɗoo tolno.

E tolnooji ɗii kala, so almuɓɓe ine njiɗi janngude fannu goɗɗo, ine njamiraa, sibu jaŋde ndee yahdata ko he ngoƴaaji maɓɓe.

Ine wayi no wonande jannguɓe ɗemɗe goɗɗe (haa teeŋti wonande humpitiiɓe alkule lateŋ), alaa ko waylii e no woorunoo adan nii, sibu alaa ko haalaa heen, ko tolnooji ɗiɗi tan :

– Tolno gadano : Daawal 1 : anndude alkule, waawde seerndude ɗo duurti e ɗo duurtaani, ɗo tekki e ɗo tekkaani, kam e waɗde wiɗtooji. Oo tolno ko lebbi tati wonnoo, baawɗo waɗeede e doge ɗiɗi, rogere adannde (lewru wooturu : waktuuji 16) e rogere ɗimmere (lebbi ɗiɗi : waktuuji 32). Fof ine waawi wonde e nder 48 waktu. Janngetee he daawal ɗimmal ngal ko sellinde binndi e waɗde wiɗtooji.

– Tolno ɗimmo ko Duɗal Keblorgal jannginooɓe. Kamɓe e jannguɓe pulaar ɓolo ɓee fof ndenndi ngal.

Gaa gaa tolnooji jaŋde, ñalɗii ɗii ndippii he huunde e geɗe, gila e rewindo, ɓeto, laabi jaŋde, haa e wallifo.

Rewindo  : ko adii fof, rewindo ko geɗal kimmungal he nder jaŋde, sibu so ɗum alaa, gooto fof gollortoo ko no weliraa. Ko goomuuji jaŋde dariiɗi he tolno peŋgal e catal e ngenndi mbaawi ɗum toppitaade.

Ɓeto : wiyaama wonde ɓeto ngoo ko fannuuji ɗiɗi : ɓeto hebloowo (évaluation formative) e ɓeto  sakkitto (évalution sommative). 

– Ɓeto hebloowo ngoo, ko horooji walla ƴeewndooji jannginoowo waɗata ñalnde kala, so naatii duɗal, hade fuɗɗaade winndannde, hakkunde winndannde, e joofirde winndannde ekn, ngam ƴeewde so almuɓɓe paamii, ngam anndude ɗo foti artude e hol almuɓɓe fotɓe walliteede ekn. Ngoo horo so alaa, jaŋde woodaani !  E ko ɓuri heewde, jannginooɓe keewaani (nattii) waɗde ɓeto hebloowo ngoo (hay nii he nder duɗe laamu). 

– Ɓeto sakkitto ngoo, ko ɓeto njuɓɓudi jaŋde heewi yuɓɓinde e ardaade (ardorde duɗal, peŋgal, catal, Goomu jaŋde ngenndi ekn.) yuɓɓinta he daawe teskinɗe (joofirde walla naatirde  rogere, walla tolno, joofnugol jaŋdeekn) ngam anndude fotɓe ɓennude, walla rokkude seedanteeje… Ngoo ɓeto ne so alaa, jaŋde ŋakkii no feewi.

Laabi jaŋde

Laawol jaŋde taro fedde ndee huutortonoo ko laawol hijjo-kuuɓal (ko anndiraa « méthode mixte »). Ko ngolɗoo laawol ñalɗi ɗii teeŋtini kadi. Laawol jaŋde fannuuji goɗɗi ɗii fof huutortoo ko laabi teeŋtinooji njiylawu e gollingol e coftal almuudo. Haralleeɓe jaŋde ine mbiya wonde “ winndannde fuɗɗoriinde firo, ndeen winndannde bonii ”. E miijo maɓɓe nii winndannde kala foti ko rokkude almuɓɓe njiylawu (memmbo, gagga…), jannginoowo ko jirwinoowo, ɗowoowo golle tan,  ko janngoowo woni nehaade ekkagol. 

Wallifo

Wallifo ngoo waɗi ko fannuuji ɗiɗi : “wallifo jaŋde” e “wallifo wellitaango”.

Wallifo jaŋde firti ko wallifo tuugiingo e tuugnorgal njanngiin, waɗiraango huuɓnande jannginooɓe e janngooɓe he duɗe fedde ndee defte  janngirɗe. Ko fedde e hoore mum foti sakkude peeje no winndiri ɗee defte jahduɗe e tuugnorgal mum njanngiin.

Wallifo wellitaango, kala jiɗɗo winnda : gila e fedde haa e teelɗuɓe, ko wallifo ngo fedde waawi wagginde, walla ngo woɗɓe mbeletee mbinnda, gila e defte daartol, ganndal leydi, dewal, ndema, hiisiwal, ɓalliwal, coñce, ñeeñe ekn. 

Ngoo wallifo ine heewi nafoore he ɗemngal, tee ina wallita humtaaɓe e binndol ko ɓooyaani dañde ko tari e faggaade ganndal goɗngal. 

Karallaagal kesal : wasiyaama yo waɗte fannu janngeteeɗe he nder tolno DKJ. Wasiyaama yo karallaagal kesal ngal huutore ngam jaajtinde jaŋde ndee e ittinde ɗum : duɗe whatsApp, wideyooji nder Youtube, ekn. 

Sikke alaa danndaangal peeje cakkitaaɗe e ɗii ñalɗi maa mballit jaŋde he nder Fedde ndee ƴellitaade. Eɗen njaakorii maa ñalɗi goɗɗi njuɓɓine paatuɗi e duɗe gaggaaji walla ƴaaɓorɗe, tuugnorɗe jaŋde lelnee wonande yimɓe ɓe kaalataa ɗemngal ngal yiɗɓe janngude ngal.

Ciimtol Bookara Aamadu Bah

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.