Ñalɗi diisnondiral paatuɗi e mbayliigu tippudi nehdi e jaŋde

0
887
Muhammadu Faalil Sih to duɗal mum Beelinaaɓe - noowammbar 2021-
Muhammadu Faalil Sih to duɗal mum Beelinaaɓe - noowammbar 2021-

Guurtugol Duɗal Ɗemɗe ngenndiije

Caggal diisnondire diiwanuuji paatuɗe e Tippudi Nehdi e Jaŋde (TNJ) ɗo yimɓe men pamɗunoo keeweendi, en mbiyiino miijo men jaɓraama e paamondiral, winndaa e ciimti 2/3 gollorɗi ɗii. Ine laaɓi en mbaawii jaɓnude keeweendi tawaaɓe ɓee dalillaaji men tiiɗɗi ɗii.

E joofirɗe ñalɗi ɗii ciimtol kuuɓtodinngol diisnondire waɗaama. Toɓɓe ɗiɗi he nder toɓɓe tati ɗe pelle pinal ɗee njiɗnoo heɓde ɗee, njaltii he ciimtol hee : ɗeen ngoni : 1. cosgol njuɓɓudi laamu kalfinaandi ɓamtugol ɗemɗe ngenndiije (ko nanndi e Duɗal Ɗemɗe ngenndiije goodnongal ngal) ; 2. naattingol ɗemɗe ngenndiije pulaar, sooninke e wolof nder tippudi nehdi e jaŋde leydi ndii. Heddii ko toɓɓere laawɗingol ɗemɗe pulaar, sooninke e wolof, haalaande he ñalɗi ɗii, kono nde feeñaani e tonngol hee. Ko ɗee toɓɓe tati ngoni faandaare nde Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani (FƁPM) dottani hoore mum e mooɓondiral yuɓɓinnoo ñalnde 28 e 29 desaambar 2019, kono ɗe dotaannoo duuɓi sappo (10) ngam siynude ɗum en. Ɗum noon ko fartaŋŋe mawɗo heɓaa ɗoo, so tawii ko hunaa koo laatiima. Duɗal ɗemɗe ngal boom maa sose ɗo e maayirɗe hitaande ndee (ɗoo e lewru so heewii !!!) : haa dañee !

Kono dee, en ndañii donngal, ko jooni golle puɗɗotoo. Yimɓe ine poti daraade mbele ko hunaa koo ine laatoo, mbele ine siyniree no moƴƴi.

Caggal diisnondire diiwanuuji paatuɗe e Tippudi Nehdi e Jaŋde (TNJ) ɗo yimɓe men pamɗunoo keeweendi, en mbiyiino miijo men jaɓraama e paamondiral, winndaa e ciimti 2/3 gollorɗi ɗii. Ine laaɓi en mbaawii jaɓnude keeweendi tawaaɓe ɓee dalillaaji men tiiɗɗi ɗii.

Nde njahaten tawtoreede ñalɗi diinondiral ngenndiiji ɗii, en ndottiino paandaale tati wonande tawtoregol men he ñalɗi hee : 1) Naattingol ɗemɗe ɗee nder TNJ leydi ndii; 2) laawɗingol ɗemɗe ɗee, e  3/ cosgol njuɓɓudi njaambureeri (ko wayi no Duɗal ɗemɗe ngenndiije ndeen ngal) kalfinaandi ɓamtugol e ƴellitgol Ɗemɗe Ngenndiije ɗee (ƊNG).

He joofirde joɗle ɗee, yimɓe men tawtoranooɓe ɓee fof ine kawri, e tuugnaade e Ciimtol Kuuɓtodinngol ngol, eɗen mbaawi hiisaade en njettiima, ko famɗi fof, paandaale ɗiɗi he nder paandaale tati ndottuno-ɗen ɗee, ɗeen paandaale ngoni  : – Cosgol njuɓɓudi njaambureeri kalfinaandi ƴellitde ƊNG ; e – Naattingol ƊNG ɗee he nder TNJ leydi ndii. Eɗen teskoo kadi pellitgol naatnugol jaŋde Farayse e hitaande ɗimmere jaŋde lesre, kam e baɗtugol mum ɗemngal jannginirgal fannuuji nganndiwal, tuggi rogere adannde jaŋde hakkundeere.

Ine jeyaa e ko aaɓni ɗee keɓe, laaɓtugol dallinannde : – pelle pinal ɗee njooɓii ndee, men ndee ; – Tiiɗnaare yahannooɓe en toon ɓee ; – Ballal woɗɓe tawtoraaɓe ñalɗi ɗii (jaambureeɓe, partiiji politik, senndikaaji, ekn) ; – Tawtugol keeweendi tawaaɓe ñalɗi ɗii miijooji men ;  – Hakilantaagal moƴƴal, e weeyo paamondiral ñalɗi ɗii ; – Keƴgol men moƴƴol he gollorɗi ɗii (toɗɗegol hooreeɓe goomuuji, siimtooɓe ekn.)

Wasiyaaji :

- hisnude jokkondiral he jaagordu jaŋde nduu ; –               gollanaade daawal daɓɓal wonande mudda cabborɗo oo ; – cemmbingol cosgol njuɓɓudi rewindo ndi pelle pinal ɗee poti jeyeede (yantude e Diiso Ngenndi halfinaango jaŋde) ; - daraade mbele sariya kuccam oo ine laaɓta ; - jokkude dallinaango ngam laawɗingol ƊNG ; - umminde jeeyngal mawngal facciro njeñtudi ndii ; - hirjinde ɓesngu nguu (mbele ine jaɓa, wallita ƊNG).

Tawtoraaɓe ñalɗi ɗii ine teskii he ciimtol hee geɗe kimmuɗe teeŋtinooje jettagol huunde e paandaale men ɗee.

Go’o ; hakilantaagal moƴƴal cakkingal binndol ciimtol ngol (ƴeew taƴe ittaaɗe heen ɗee) : Ɗiɗi, teeŋtingol huunde e piɓle gorwore wonande jannginirgol ƊNG (ƴeew taƴe ittaaɗe heen ɗee.

Taƴe ittaaɗe e Ciimtol kuuɓtodinngol ngol

1.3. (hello 6)

Geɗal teeŋtungal gadanal ko jojjugol ciynugol, ko ɓuri yaaccaade, he nder ngonka ɓurka yuumtude, janngugol ɗemɗe men ngenndiije ɗee he denndaangal tolnooji Tippudi Nehdi e Jaŋde, ngam huuɓnande yimɓe fof jaŋde moƴƴere, he nder potal e nuunɗal.

1.4 Hol ko saabii mbayliigu nguu (hello 7)

Mbayliigu tataɓu he hitaande 1979 naatnii jaŋde ɗemɗe ngenndiije tati ɗee, ɗe ngonaa arab ɗee, binndiraaɗe alkule latin. Duɗal ɗemɗe ngenndiije sosaa ngam ƴeewndaade ɗe e heblude naatgol majje he nder Tippudi Nehdi e Jaŋde e nder lajal duuɓi 6. Miijo daɗɗiingo nguun mbayliigu ko mbele « tippudi nehdi e jaŋde paandi ndii tuugoo e ɗemɗe ngenndiije. Muritaninaajo kala ine foti, ko famɗi fof, marde ɗemɗe ɗiɗi ngenndiije, Muritaninaajo kala ine foti marde arab. » Sabu ŋakkeende keɓe, wiyaa yo ɗee kuule ngon cabborɗe haa hitaande 1985, hitaande ɗo ɗemngal arab wontata ɗemngal « ɗemngal gootiɗinoowal », farayse wona « ɗemngal udditaare » potngal jannginireede no ɗemngal ɗimmal tuggi tan tolno jaŋde hakkundeere. He nder daawal cabborgal ngal, TNJ ndii feccaa e pecce (ceŋɗe) ɗiɗi, arab e farayse. Waɗɗinaa e haalooɓe arab suɓaade senngo arab, leƴƴi keddiiɗi ɗii mbiyaa ine mbaawi suɓaade senngo njiɗi. Ngaal daawal cabborgal ronkaa yo joof he nder duuɓi noogaas. Silsil naatnugol jaŋde ɗemɗe ngenndiije dartinaa, kañum fof e moƴƴude njeñtudi he ƴeewndo ngoo, yeru fawaade e ɓeto Unseco.

III. 1 : Gootiɗingol (hello 12)

Cuɓagol ɗemɗe jannginirɗe nder Ekkol gootiɗinaaɗo foti foti fawaade ko he faandaare ɓurgol newaade, ɓurgol yuumtude, ɓurgol nuunɗude he nder ɗaɓɓugol ganndal. Ko ɗuum waɗi dokkugol jaŋde he nder ɗemɗe neeniije e cuɓagol moƴƴol ɗemɗe udditaare, jogaade faayiida ɓurɗo toowde.

III.1.2 Ɓamtaare e tiiɗtingol jaŋde ɗemɗe (hello 13-14)

Mbayliigu kesu TNJ ngenndi ndii ine foti ardinde he paandaale mum, naatnugol jaŋde denndaangal ɗemɗe ngenndiije ɗee. Ko goonga ko ɗum faandaare saɗtunde, kono ko ɗum faandaare haannde, siynotoonde.

Duuɓi 60 caggal ko keɓ-ɗen jeytaare men, en mbaawaa jaɓde leydi men waasa heɓde haa hannde jeytaade mum to bannge pinal. Sukaaɓe men ine njogii hakke janngineede he nder ɗemɗe mum en ngenndiije, ine waɗɗii laamu nguu kadi, rokkude ɓe ɗuum.

Yontii nde TNJ men yaltata e cawndondiral bonngal ceŋɗe ɗiɗi arab e farayse, cawndondiral ngal jaɓnaaki, tawi kadi ɗemɗe men ngenndiije keddiiɗe ɗee hono pulaar, sooninke e wolof ine njeebaa.

E tuugnaade e tiitoonde leydi ndii hono teddungal, ɓinngu yummaagu, e nuuɗal, ɗemɗe men ngenndiije ɗee kala poti. Ɗe potaani muk fotde faayiida e ɗemngal koɗal, jotondire daartiyankooje mbaaw-ɗen jogaade e maggal fof, jotondire dokkooje ngal faayiida mawɗo, so wonde ɗemngal udditaare he nder leydi men.

Wonii duuɗi capanɗe jooni, he nder mbayliigu hitaande 1979, en kumpitiima jaŋde ɗemɗe ngenndiije he nder leydi men, humpito yuumtungo. Humpito woppaango ko aldaa e daliilu gooto. Ko ɗuum saabii ngonka ka jaɓnaaki, mbonka e TJN men, kam e darnde fotnoo daraade ngam tiiɗnugol ngootaagu ngenndi.

III.1.2.1. A  || B. Kuule mbayliigu (hello 14)

– He tolnooji ɗii kala sukaaɓe muritaninaaɓe njanngintee ko he ɗemɗe men ngenndiije arab, pulaar, sooninke e wolof.

– Kala cukalel kaalowel arab ine foti janngude, ko famɗi fof, gootal e ɗemɗe ngenndiije keddiiɗe ɗee (pulaar, sooninke e wolof). Cuɓagol ngaal ɗemngal fawotoo ko he ngonka renndo e yimɓe diiwaan mo woni oo.

– Arab ine jannginee denndaangal sukaaɓe ɓe arab wonaa ɗemngal mum en, no ɗemngal kumpital nii e no ɗemngal janngirgal fannuuji goɗɗi.

– E fuɗɗoode jaŋde, nganndiwal janngetee ko he ɗemɗe ngenndiije ngam gaddanaade sukaaɓe ɓee paggagol moƴƴol ganndal, hoto ɓe kawrude e caɗeele ɗiɗi laawol gootol, hono margol ɗemngal jannginirgal kam e paggagol ganndal.

– Farayse fuɗɗotoo janngeede ko gila e hitaande ɗimmere jaŋde lesre, no ɗemngal kumpital nii, mbele ine waawa wontoyde ɗemngal jannginirgal wonande won ɗiin fannuuji he nder tolnooji caggal jaŋde lesre.

– Engele fuɗɗotoo janngeede ko e hitaande adannde caggal jaŋde lesre.

– Jaŋde ɗemɗe tumarankooje goɗɗe, nde farlinaaka, ine waawi naatnoyeede tuggi hitaande ɗiɗmere caggal jaŋde lesre. Cuɓagol ɗeen ɗemɗe fawii ko e ngonka mum en he nder diiwaan oo e winndere ndee, kam e jojjanɗe ƴellitaare faggudu leydi ndii.

– Duɗal Karallaagal Jaŋde Ngenndi (IPN) maa yuɓɓitine no feewi mbele ine waawa heblude e heɓnude defte janngirɗe e tammborɗe goɗɗe he nder ɗemɗe ɗee fof.

– Maa denndaangal katojinaaɗe jaŋde ɗemɗe yahdunde e ngonka, e golle, e doŋle, e paandaale dottanaaɗe kala heen ɗemngal he nder Ekkol muritaninaajo, ƴellite.

– Maa tuugnorgal ngenndiwal lelne, paatungal e taro he nder ɗemɗe ngenndiije kam e farayse gondungal e peeje jaŋde ɗemɗe goɗɗe ɗe ngonaa ɗemɗe ngenndiije ɗee.

III.1.2.3 Darnde heeriinde wonande jaŋde ɗemɗe ngenndiije (hello 15)

– Gaa gaa pellitgol jannginde ɗemɗe men ngenndiije tati goppanooɗe haa e sahaa e nder TNJ, ƴellitgol majje ine foti jogaade faandaare teeŋtunde ngam ɓamtude ɗe haa ɗe njettoo tolno ɗemɗe winndereeje goɗɗe ɗee, to bannge waawde roondaade ganndal. Ɗuum noon ine ɗaɓɓi feere juutnde, nde tammbii ɗum kuuɓnugol denndaangal keɓe katojinaaɗe. Ko maa ɗe njettoo tolno ɗemɗe he nder jaŋde toownde, ɗe ngona ɗemɗe tammbotooɗe wiɗto, ɗemɗe biɗtirɗe, ko ndeen njettoto-ɗen ndeen faandaare. Kuule ganniyaaɗe he nder ɗuum ine toɗɗii :

– Lelnude feere golle kam e tuugnorgal duttorgal wonande jaŋde ɗemngal pulaar, sooninke e wolof e nder tolnooji TNJ ndii fof ;

– Faggitaade humpitooji Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije goodnoongal ngal, kam e catal ɗemɗe ngenndiije to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nuwaasoot hannde ngal, kam e sosdde njuɓɓudi ndokkaandi denndaangal kattanɗe to bannge tippudi e karallaagal, kam e keɓe gollorɗe baawɗe yaawnude ɓamtaare e kuccangol jaŋde he nder ɗee ɗemɗe ngenndiije. Ndiin njuɓɓudi ine waawi wonde Duɗal ɓamtaare ɗemɗe ngenndiije, paggittoongal humpito Duɗal ɗemɗe ngenndiije ndeen ngal, humpito yuumtunoongo. 

– Lelnude peeje karallaagal jaŋde baawɗe ƴellitde jaŋde he nder pulaar, sooninke e wolof, tawa ine teskoo ko heen goomu kala heerorii, hatojini.

– Feewnude gollirɗe e topirɗe janngirɗe kese wonande jaŋde Pulaar, Sooninke e Wolof.

Daawal cabborgal koolningal, kuufangal no moƴƴi, dottangal he nder sahaa (hello 32). Ngam jaŋde ɗemɗe ngenndiije.

– Cosgol njuɓɓudi kalfinaandi ɓamtaare ɗemɗe ngenndiije, kalfinaandi : (i) ɗowde hoolkiso jaŋde ɗemɗe ngenndiije e heblude kuuɓtodingol mum, (ii) heblude e ɗowde peeje jaŋde ɗemɗe he nder TNJ. Ndiin njuɓɓudi maa sose ko idii 31/12/2021.

– Binndaaɗe sariya e laawol juɓɓinooje ndiin njuɓɓudi ko adii 30/03/22 ;

– Tafgol kippuuji tuugnorɗe e tammborɗe jannginirɗe, kam e paggitagol humpitooji kaalaaɗi ɗii e nder leyɗe catiiɗe ko adii 30/06/2022 ;

– Keblugol jannginooɓe e kippuuji huufo tuggi 1/7/22 haa 30/06/23 ;

– Udditgol duɗe ƴeewndorɗe gadane he ɗemɗe ngenndiije he udditgol oktoobar 2023 ;

– Puɗɗagol ƴeewndo jaŋde ɗemɗe ngenndiije wonande ɓe kaalataa ɗe he lewru oktoobar 2023 ;

– Jaŋde ɗemɗe ngenndiije ine foti huuɓtodineede ko ɓuri yaawde, so ƴeewndo ngoo yuumtii caggal nde horo moƴƴo, tuugiingo e ganndal waɗaa ;

– So ƴeewndo ngoo joofii, ngam gootoɗingol timmungol tippudi jaŋde ndii, golle ɗe njuɓɓudi kalfinaandi ɓamtaare ɗemɗe ngenndiije ɗee, ɗe IPN e IGEN walla he duɗe heblo ndoondinoo ɗee, maa ngartire he mayri.

Caggal ñalɗi ɗii, hooreeɓe pelle pinal ɗee ɗaɓɓii jooɗodaade e jaagorgal jaŋde, ngam. Ciimtol joɗnde maɓɓe nani ara les ɗoo :

Jokkorde pelle pinal FƁPM, AMPLCS, APROLAWOJaagorgal Kalfinaangal Jaŋde leydi kam e Mbayliigu Tippudi Nehdi e Jaŋde (TNJ) jooɗodiima e hooreeɓe pelle pinal (FƁPM, AMPLCS, APROLAWO) ñalnde alarba 24/11/21  e dow ɗaɓɓaande maɓɓe. Hooreeɓe pelle pinal ɗee njeewtidii e Jaagorgal ngal ɗo golle ɗee yahrata, he joofirde diisnondiral paatungal e mbayliigu TNJ ndii. Hooreeɓe ɓee njaarii Jaagorgal sabu heɓaare mum duumiinde e ngalɗoo daawal, rewrude e joɗle kuccondiral ɗe o jooɗodii e maɓɓe, kam e tawtoregol maɓɓe e ñalɗi diisnondiral diiwanuuji e ngenndiiji ɗii. Jaagorgal deeƴnii ɓerɗe maɓɓe, teeŋtinani ɓe pellital laamu nguu ƴellitde ɗemɗe ngenndiije ɗee haa ɗe tolnondira e ɗemɗe ɓurɗe ƴellitaade, e waɗde ɗe ɗemɗe paggorɗe ganndal. Ngal huniima kadi gollodaade e pelle ɗee he nder daawe paaɗe siisil oo, haa teeŋti noon ko faati e kuufgol daawal cabborgal ngal, potngal raɓɓiɗde tawa kadi ine gaddoo heblo moƴƴo kuɓtodingol jaŋde ɗemɗe ngenndiije ɗee, e dow naftoral humpito Duɗal ɗemɗe ngenndiije goodnongal ngal. O teeŋtinii kadi jojjugol waɗde nuunɗal nder paggagol ganndal he denndaangal tolnooji jaŋde ndee.Hooreeɓe pelle ɗee kollitii kam enne heɓaare mum en ɗoftude jaagordu jaŋde nduu e nder ciynugol ɗam kuccam.

Jokkorde Pelle Pinal

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.