Mali yaltii yuɓɓo G5-Sahel

0
389
Njuvvudi G5-Sahel
Njuvvudi G5-Sahel (FILES) In this file photo taken on May 30, 2018, a Malian Army soldier with the G5 Sahel, an institutional framework for coordination of regional cooperation in development policies and security matters in West Africa, is seen in Sevare. Mali announced on May 15, 2022, its withdrawal from the G5 Sahel and its anti-jihadist military force to protest against its refusal to assume the presidency of this regional organization formed with Mauritania, Chad, Burkina and Niger, it was announced in a statement. The G5 Sahel was created in 2014 and its anti-jihadist force launched in 2017. (Photo by SEBASTIEN RIEUSSEC / AFP)

Ndee dewo-hoore-biir yawtunde, 15 duujal (mee) 2022, ardiiɓe laamu Mali habrii ɓe njaltii G5-Saahal. Ɓe kolliti ko G5-Sahel ko « kuutorgal doole jananiije ».

Daliilu maɓɓe ko Mali fotnoo ardaade fedde ndee, nde wonnoo gardagol ngol ko gorle hakkunde leyɗe terɗe G5-Saahal. E wiyde maɓɓe, doole jananiije Afiriki ina « kuutoroo G5-Sahel ». Ɗeen doole kaɗi Mali ardineede fedde ndee, mbele leydi ndii ina ɓeydoo seegeede. So Mali yaltii, heddotoo he fedde ndee ko leyɗe nay : Muritani, e Caad, e Burkinaa e Niijeer. So tawii kay ɗum firtaani fedder ndee.

So Mali reenaaki, seegaare mum maa jokku ngati CEDEAO (fedde faggudu leyɗe Afiriki Hirnaange) fawii e Mali kuuge leɓtooji faggudu e dawrugol gila 9 siilo (saawiyee) 2022. Ɗum joli ko nde loppitɓe laamu laabi ɗiɗi (juko (ut) 2020 e duujal (mee) 2021) pelliti jooɗaade e jappeere ɗoo e duuɓi joy.. Ɗum joli kadi ko nde Laamu Mali luurdi e laamu Farayse : ɓe ngultii ciifondiral jotondiral baɗdanoongal e Farayse he 2014 ; ɓe pirti nanondiral he 2013 e 2020 laawɗinnooɗe gonal konu Barkaan mo Farayse nde daranii haɓde e seɓɓitiiɓe, kam e njuɓɓudi doole konu keriiɗe Takuba he ɗowngo Farayse.

Ndimaagu ɓelsaama

Nde Mali hucciti e Riisi, lesɗe Hirnaange puɗɗii woɗɗitaade leydi ndii. Ɓe takki Mali yiɗde jotondirde e koninkooɓe Riisi anndiraaɓe Wagner. Farayse e maaldiiɓe mum ndaraani haɓde e koninkooɓe Mali, ɓeen ne kolliti njaltii njiimaandi Farayse. Wagner ko koninkooɓe daraniiɓe haɓeede ina njoɓee. Ɓe kollii mbaawka maɓɓe e neegre maɓɓe to Iraak, e to Siriya, e to Santar Afiriki. Farayse e yahdiiɓe mum tuubakooɓe e Afirikinaaɓe hono leyɗe CEDEAO e leyɗe G5-Saahal ina njogii heen mettere, haa ɓe pawi e Mali kuuge muusɗe.

Gardagol G5-Saahal ko gorle waɗetee hakkunde Caad e Niijeer e Burkina e Mali e Muritani. Mali fotnoo ardaade G5-Saahal ko gila Feebiriyee 2022. Lebbi tati caggal ɗuum, joɗnde nde jooɗaaki sabi añde Mali ardoo fedde nde. Bamako « riiwtii oo daliilu mo gooto e leyɗe Saahal nde wiyi sabaabu oo ko ngonka dawrugol e ndeenka leydi ndi, ɗum fof ko yiɗde salaade Mali ardoo ».

Gorle ngartii e Mali, kono laamu Farayse yerƴii leyɗeele Saahal yo calo Mali ardoo, sabi e wiyde maɓɓe Riisi e Wagner inan nder Mali, Farayse nattii jogaade mbaawka, ɗum yahdaani e dawrugol maɓɓe.

Bamako yiyraani noon. Gardiiɗo Jaagorɗe Mali wiyi “ laamu Mali taƴii yaltude juɓɓule G5-Saahal, ina heen denndal doole kaɓooje e seɓɓitiiɓe ”. Kabrol ngol jokki wiyi “ jotondiral e leyɗeele Sahaal ina jokki ” e wiyde Jaagorgal Njuɓɓudi ndernderi, Kolonel Abdullaay Maygaa.

G5- Saahal ine mari ujune joy kooninke

Kabrol leydi Mali wiyi « leyɗe luulndiiɗe yo Mali ardo G5-Saahal njahdi ko e naafigeere dawrugol leydi ndi jeyaaka he Saahal, anniyiindi teelɗinde Mali ». Ina sikkaa ko Muhamad Bazum mo Niijeer waar e Makoroŋ mo Farayse. Bamako tuumii G5-Saahal ɓelsude jeytaare mum, leyɗe baɗtaaɗe kuutorɗe e jogaade njuɓɓudi ndi laaɓaani.

Leyɗe G5-Saahal  ina moofti koninkooɓe ujune 5. Teskaama noon loppite laamu jolɗe Mali e Burkina ustii doole G5-Saahal. Wiynoo nih ko Jogiiɗo kuuɓal Ngenndiije Dentuɗe Antoño Guteres (Antonio Guterres), nder ciimtol ngol o waɗani Diiso Ndeenka ñalnde 11 duujal (mee) 2022.

Guteres jokki wiyi «…mbeɗe wondi e sokla no ngonka ndeenka e kisal nder Saahal siforii nih, yanti e ngonka dawrugol Mali e Burkina, ngol wallittaa doole G5-Saahal ». Leyɗe joy G5-Saahal jibinaa ko 2014, fuɗɗii golle mum 2017 tawi seɓɓitiiɓe ina nguddini leyɗe Saahal, haa nih nder luŋke Beneŋ hono leyɗe Beneŋ e Togo e Kodduwaar…

Gila 2012, Leyɗe Saahal teeŋti e Mali e Burkina e Niijeer ngoni ko he ƴiiƴe ɗe seɓɓitiiɓe caabii. Seɓɓitiiɓe innitirtooɓe Al-Qaïda e Dowla Lislaam, yanti e warkoye ñalnde kala wiyooɓe ko haɓooɓe e seɓɓitiiɓe… haa ɗuum jibini warngooji e geɗe añamleñameeje, haa arti he leñol Fulɓe. Waraaɓe heen njettiima ujune-ujune e uujɓe. Doole Ngenndiije Dentuɗe e ɗe Farayse e ɗe Afiriki.

Tefoore Caad e Muritani

Nde laamiiɓe Mali kolliti yiɗde mum en yaltude G5-Sahel, Caad e Muritani neldii jaagorɗe ngam tefde Malinaaɓe nde ngartata. Abdaramaani Kulamallah mo Caad e Muhamad wul Mersug mo Muritani kawrii Bamako. Ɓe njiyondirii e ardiiɓe laamu Mali, kono ellee alaa ko gasi tawo. Kulamallah teeŋtini darnde Caad wiyi “ Caad ina nangtii juuɗe sappo e Mali, o laaɓtini alaa ko metti hakkunde leyɗe ɗee ɗiɗi, wonaa Caad saabii jaltugol Mali G5-Saahal. Alaa fof caɗeele ngoodi hakkunde ɗee leyɗe ”.

Ko ɗuum addani Muhamad Bazum mo Niijeer wiyde “ G5-Saahal maayii ” caggal nde Mali uddi baafe mum. O ruttii o ñiŋi ardiiɓe Mali sabu “ aɓe njokki jaañnaade, huunde hebornde ɓeydude teelɗinde Mali nder Afiriki ”, kadi “ maa ɗum haɗ doŋre ndee renndude peeje e peccorɗe ngam haɓde e seɓɓitiiɓe ”. Jaagorgal Caad Kumallah jaabii Muhamad Bazum wiyi “ G5-Saahal sosaa ko e gardagol Mali. Eɗen ɗaminii moƴƴere nde Mali artata. G5-Saahal maayaani tawo ”.

Ndeke eɗen teskoo he kaa haala Bazum e Kumallah kirondiral gardagol dille Saahal ina woodi hakkunde Caad e Niijeer. Leyɗe ɗee ɗiɗi fof ko Farayse wammbi ɗum en. Seerndi ɓe ko Caadnaaɓe ko loppitɓe laamu, wonaa no Niijeer nih. Bazum ina añi gañgu ngu suuɗaaki loppitooɓe laamu hono Caad e Gine e Burkina wonande jeyaaɗe he Afiriki Hirnaange.

Aamadu Malal Gey

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.