Meer Jowol, hono Umaar Abdullaay Lih e jaɓii jaabaade naamne Jontaaɗo Ngenaar ko fayti he gure, ganni leydi Muritani.
Ina woodi, ɗoo he Muritani, gure biyeteeɗe « Gure ganni », hono gure ɓooyɗe, jogiiɗe daraja mawɗo to bannge daartol. Jowol Ine jeyaa he ɗeen gure 5. Ngam wuurtinde e mawninde ɗeen gure, hitaande kala koolol biyeteengol “KOOLOL GURE NDONAANDI” (Festival des Cités du Patrimoine) ine yuɓɓininee nder wooto e majje. Hikka noon ko wuro Singiti yontanoo. Miin ne mi dañii tawtoreede ndeen juulde, ndañ-mi fartaŋŋe jokkondirde e gooto e ardiiɓe ɗiin kooli, naamnii-mi ɗum ko faati heen, mbele haa ɓuren humpitaade fiyaaku ɗeen gure kam e kooli ɗii, hono Umaar Abdullaay Lih, meer Jowol. Jaabawol makko ko nih wayi.
« Gure ganni ko ɓooyɗe to bannge daartol, ɗe teskaa e ɗuum laamu heɓtini ɗe. Won ɗe mbiyaten ko gure ganni, tawi ngonaa gure ganni ! Woni gure ganni ko ɗee ɗoo : Singiti, Waalata, Waadaan, Tiisit, e Jowol. Jowol sakkitii heftineede he gure ganni he 2015. To bannge kooli baɗeteeɗi ɗii noon, ɗi mbaɗtii waɗeede ko ɓooyi. Oon sahaa, anndiranoo wuro ganni tan ko Shingiti, gila ganndal haa e fof, ɓe kawritanno ɓe mbaɗa no Siyaara nih, tawa ɓe njaltinta heen ganni maɓɓe e defte maɓɓe ɗe ɓe mbaɗnoo. Pinal ina ɓeydoo mawnude haa ɓe mbaɗti waɗde ɗum kala hitaande. Woni koolol annduɓe winndunooɓe heen, he kala baɗte gonnooɗe heen to bannge daartol. No anndirtee, ko jangtaneede geɗe ɓennuɗe, sahaa fof wooda ko yiytaa ko wayi no looɗe binndaaɗe binndi ɓooyɗi. Ko noon yahri, gure goɗɗe njiytaa heen haa timmi gure nay keftinaama to Ineskoo (UNESCO) maa won duuɓi 30 jooni. Jowol noon ko 2015 laamu yamiri yo waɗe wuro ganni.
Singiti waɗti wiyeede wuro ganni ko ɓooyi. En nganndaa daartol mum ! Ɗum ɓooyii no feewi sabu Shingiti nawdetee ko e Awdagos en, Kummbi Saaleh en, gure gonɗe Mali ɗee, ɗeen ngadii koloñaal no feewi. Kooli ina mbaɗa he ɗeen gure, kañje ngadii ƴellitaade he oon sahaa. Yimɓe ngarat ina mbaɗa wiɗtooji, njaltina mbiya ndee ɗoo haayre walla ndee ɗoo heeɗelde dañii duuɓi nanngam, ko ɗuum nganndirtaa hol ngoo ɗoo wuro woodnoongo. Ina waawi kadi tawa won ɗo baɗte goɗɗe ngoni ɗe cuwaa yiyteede, ko ɗuum waɗi kala wuro yiytaango jokkoo. Ko heen Jowol yiytaa he 2015. Laamu nguu wiyi koolol Jowol yo waɗe kala hitaande. Koolol Jowol ngol noon wayli kooli keddiiɗi ɗii, sabu kooli ɗiya geɗe ganni ɗee tan njaltintee heen, Jowol noon eɓɓaaɗe mbaɗaama heen ko ɗuum waɗi Jowol dañi rajo.
Ɓe njaɓɓorii ɗum ko juuɗe sappo. Jowol leelii noddireede innde mum he ganndal fuutankooɓe fof, kono ko ngo leeli heftineede ko fof, ena wayi no nde wiyaa koolol ngol ina waɗa, jowolnaaɓe mbaɗaani sikki-sakka, sabu ina njogii kala ko ina mawnina koolol, gila e nokkuuji ganni ko wayi no Bilbasi, ko wayi no Jeeriyel Tummbere… So a nanii Bilbasi ko nokku denndinɗo ko heewi. Bilbasi ina wiye Ceenal Bilbasi. Ceenal ngal heen jeyaa, won ko ngal firtunoo, Haayre cunne ko heen jeyaa, Suudu fowru ko heen jeyaa, Kaaƴel annabiijo, ko heen jeyaa, Tulel tabalde ko heen jeyaa. Geɗel heen fof won ko firata, yeru Haayre Fowru ko mooftire ñawndole maɓɓe wonnoo. Jowol ko wuro jaambareeɓe wonnoo, Haayre Cunne ko haayre santinel, ko ɗoon sagataaɓe, dadiiɓe, ŋabbatnoo ina ndeena añɓe hoto njande he wuro ngoo. Haayre annabiijo ko toon ɓe mbaɗatnoo ñawndoole maɓɓe hade maɓɓe yahde wolde. Tulel tabalde, ko ɗoon batuuji mbaɗata ndeen jeeyngal waɗirtenoo ko tabalde : so fiyaama cabbi tati won ko firti, ina anndaa ko woni, so nde fiyaama tan ko wolde. Won ɗo tabalde fiyetee tawata won maayɗo, ɗuum ko galle farba jogii ɗum. So tabalde noddii ko Tulel tabalde yimɓe kawroyta batu. Ceenal bilbasi so tawii ko coftal ɓalli, ko toon waɗatee, hay sinno won wadduɓe maalaaɓ ko toon kawroyta haa poolngu waɗa, no innde ndee ardi noon ina jogii ko heewi ko haalatee heen.
Kono miin kam won mawɗo gooto wiyi mi Ceenal Bilbasi ngal e oon sahaa so jaambareeɓe ɓee telliima no konuuji mbaɗirta ko waawi wonde fof, foonde wonde ɗoon ndee he barkeeje gonɗo ɗoon ɗee, ko ɗoon joom mumen tuddinatnoo. So ndiyam telliima ceenal ngal yalta engal yaaji ndeen yimɓe njogotonoo ko basi mawɗi, o wiyi ko biiɗle basi, ndeen kartaabe ngalaa, basi ko ngoodi asli mum ko toon iwi miɗo anndi kay. So a arii he wuro Jowol ngoo, fuɗnaange haayre wonnde ɗoon ndee, so a ndaarii nde, ma a yiyi haayre ina darii bannge rewo, ina wayi no waande nih, ina waɗi kaadam. Ɗoon woni Suudu fowru. So a yahii les mayre, ma a yiy ngaska kaa. Haayre mawnde faliinde ndee wiyetee Haayre cunne, kayre ɓuri kaaƴe ɗeya toowde. Les mum ɗoo bannge ñaamo, haayre nani ɗoon koko berkii, ko ɗoon woni kaaƴel annabiijo, aɗa tawa ɗoon taawre ngelooba ! Les toon noon ina naata ilam, ina ila. Dingiral nani ɗoon, falo nani ɗoon wiyetee ko Falo Eli jiimoyi ko he maayo, boowal nani ɗoon to sukaaɓe ɓee mbaɗata fuku koyngel, ɗoon woni Tulel tabalde. Ceenal Bilbasi ngal noon heedti worgo.
E oon sahaa rewo he worgo fof ko enen njeynoo. Maayel amen nani ɗoon emin mbiya ɗum Yejja, ina salti ɗoon, ina roondii hedde Maw en, ko ɗoon woni Ceenal Bilbasi.
Koolol Jowol waɗti waɗeede ko 2023. Ko hitaande wootere ɓe njahrata. Ko ndeen mawɗo leydi wiyi yo koolol waɗe, kono miijo ngoo ƴettaa ko he koolol Waadaan e gardagol dipitee amen ina wiyee Abdullaay Muusaa e tawtoreede meer amen ɓooyɗo oo. Ngol wiyaama Koolol gure, ko pinal gootal yaltata heen nuunɗal ina waasi wonde he leydi hee, daande maayo too ko toon leƴƴi keddiiɗi ɗii ngoni. O wiyi Jowol nani ɗoon yimɓe fof ina nganndi darnde jaambareeɓe Jowol annduɓe mum. Ko wayi no joom duɗe mawɗe ko wayi no Alhajji Maamuudu en. Caggal ɗuum o sosi koolol e hitaande 2023 o wiyi koolol ngol waɗe hitaande fof. Caggal nde miijtaa, tawaa koolol waawaa waɗeede hitaande fof. Min njooɗodii e mawɗo jaagorɗe min mbiyi tawde Jowol heftinaama wonde wuro ganni, yo gure ganni ɗee mbaɗ jontanɗe hakkunde mum en, wuro fof fooftoo duuɓi nay, wona he heblaade hade gorle ngartude he mum.
Ƴetti haala kaa ko Jontaaɗo Ngenaar, lollirɗo Aminata Aan, ñalnde 16 /12/ 2024

