Ɓe mbiyi : “Uujo ngo rewaani laawol”

0
12

E ooɗoo mudda kala, leydi Muritani ina ummanii riiwtudetumarankooɓe arooɓe ɗoo e leydi hee, teeŋti noon e ummortooɓe leyɗeele keedtuɗe worgo saharaa : Mali, Senegaal, Gine, Gammbi ekn. E ko aadoranoo, hakkunde Muritani e Senegaal alaa haɗde wonnoo, sabu heen leydi fof ina jaɓɓotonoo tumarankooɓe heddiiɓe ɓee ko aldaa e sarɗi, sabu heen leydi fof ina soklatnoo e keddiindi ndii : Senegaal ina addatnoo haralleeɓe (mekaniseeɓe, meniseeɓe, mahooɓe, ubiriyeeɓe e mbaadi kuuɓtidinndi…), kono Muritani ina addantunooɓe Senegaal julaaɓe, durnoya toon jawdi, walla layyaaji e saanga juulɗeele. To bannge Mali gostondiral hakkunde leyɗeele ɗee ɓuri teeŋtude ko to bannge ngaynaaka. Ko Muritani ɓurnoo naftoraade e saanga polindaaji, kono aynaaɓe malinaaɓe ne kay ina ƴeeŋtatnoo haa e nder Muritani (Ayyuun) saanga nde leydi ndii ñiddi sabu toɓooli (ko nehooɓe jawdi mbiyi wonde e ɗuum boni e ndammiri baali). Keerol hakkunde Muritani e Mali ina juuti (ko ina ɓura 2 000 kiloomeeteer) etee ngol daraaki no feewi sabu aɗa tawa won e gure Mali gonɗe e nder Muritani, ko noon ne kay tawirtaa gure Muritani ine ngoni e nder Mali e keerol ɓurngol ɓadaade diiwe Hod Shargi e Gidimaka. Wertaango ɓurngo mawnude ko ɗo keerondir-ɗen e Mali e Alaseri bannge rewo leydi ndii, toon sifortee ko « no man’land » ko ladde tuulaa heela, alaa ko wuuri toon so wonaa waɗboniiɓe (jihaadiyankooɓe e yeeyooɓe simmeeji e dorog).

Kono e oo sahaa wonaa ɗiin uujooji fof ngaanni yimɓe, ko uujo feewde Orop ngoo ɓeydi caɗeele, sibu Muritani wonde codorgol ɓurngol ɓallaade, eɗen teskii e oo mudda, eɗen keewi hawrude e cente-cente afiriknaaɓe ɓaleeɓe (ummoriiɓe Senegaal, Mali, Gammbi, Siyeraa leyoon ekn) e nder gure baaɗe no Nuwaasoot maa Nuwaadiibu, tawi ko heewi e maɓɓe ko yiylotooɓe laaɗe ummortooɗe ɗoo ina tiindii Espaañ, sabu mum wonde, kañum e Itali, naatirde nder Orop. Nde Dental Orop faamnoo ɗum kam e Espaañ, mbaɗii teppe duufe e jotondirde e dowla Muritani, ngam faamondirde e mum nde falantoo ɗum ɓeen uujooɓe ɓe ndewaani laawol, keddo ɗoo e Muritani walla nawta ɗum en cuuɗi mum en. Etee ina jooɗtoraa Dental Orop (U.E) ina hunanii heen Muritani jawdi ko ina tolnoo e 210 miliyoŋ Oroo, ko eɓe ndaamoroo e ndeen tampere, alaa ko haawnii, no mbay-ɗen yiɗde kaalis nii, e fawaade e won ɗiin haalaluuji U.E. ɗaɓɓiriino hono ɗuum Alaseri, kono ɓeen njaɓaani. Muritani, e wiyde mum, ɓe nawti ɓee fof, ko naatɓe e leydi ndii tawi « ndewaani laawol », ɗum woni ngalaa « karte sesuur » walla mbiyen kartal jilliiɗo, sabu ko ɗum woni ko nanondiraa e leyɗeele maɓɓe etee eɓe keblanii waɗande kala jilliiɗo Muritani kartal jilliiɗo, etee ɓe njaafoo fereeje gonɗe heen fof.

Caɗeele ɗee wonaa yillaade leydi ndii yiɗi fof, kono ko hormaade sariyaaji lelnaaɗi e nder ndiin leydi jowitiiɗi e jilliiɗo. Uujo nii gila dawa-dawi, ko e aadaaji renndooji kala, sabu uujooɓe kala njiiloytoo e nder leydi ngoɗndi ko ɓuri seɓorde e ko ndañata e nder leydi mum en, walla nii ko baasal walla ngeñamlesaagu ngaddanta ɗum en uujde. Nde wonde noon leyɗeele ɗee fof ɓesnii, faɗeende ɓeydiima yaajde, leyɗeele keewɗe caɗtinii jaɓɓagol mum en arani en. Ko woni caɗeele ɗee, ko sifaa no joomum en nanngirtee ina njaltiniree leydi, tawa aadeeyankaagu hormaaka, joomum en ngoytii ɗoo e Muritani ko nanngiraaka no yimɓe nii sabu so nangaama ndummbetee ko he nokkuuji paaɗɗi, njooɗoo ko juuti ñaamaani njaraani, hay soklaaji mum en gorwori newnanaaka, walla noon reenooɓe ɓee njoɓnoo ɗum en. Hakke aadee noon ina foti hormeede tan hay so tawii joomum ko jaɓɓuɗo laawol, ina jogii oon hakke, caggal ɗuum sariya rewnee e mum. Kono teskaa ko ɗiin hakkeeji teskaaka no feewi, won wiyɓe nii won ɗo ɓaleeɓe Muritaninaaɓe ɓee ngalaano kaayitaaji mum en (on majjani caɗeele binnditagol e nder leydi hee) naworaa heen.

Ɗum fof jibinani en kulhuli keewɗi e nder leydi hee, sabu caɗeele ɗe ɓaleeɓe kawrunoo e kewkewe 1989 ngoɗɗoyaani tawo. Won goomuuji politigi leñañleñameeji aarabeeɓe kiisii ko kala « ɓaleejo » tawde wonaa safalɓe ɓaleeɓe kay, « jeyaa ko senegaal », ɗum woni sabaabu taccingol he ɗeen kitaale ngol laamu defii, hay so tawii ko ɗeen pelle tuddinɗe nder laamu caabii ɗum. Etee teskaama nii e nder laylayti renndo hee (réseaux sociaux) ɗii, won fuɗɗinooɓe ngaal jeeyngal e nder leydi hee, ko noon ne kadi to Mali won nii mo laamu nanngi toon (Mala Diarra) tawi ina ardii goomuuji ina ɗaɓɓira ɗum en nde njanata e bitikaaji safalɓe, no bone ɗee kewi fuɗɗoraade nii. Nafi tan ko laamuuji ɗii ina ndeentii tawo, sabu yoga e majji njooɓii ko haala moƴƴa ina njaha koyɗe moƴƴe hakkunde mum en, ɗi nduñaani tawo leƴƴi ɗii e felɓondirde e koye mum en.

Uujo, maa ɗanniyaŋkaagal mehal, ko huunde aadoraande. Leƴƴi so koɗdii tan naatnattondirat, kuutondira, ngostonire geɗe keewɗe. Heddii tan ko heen leydi kala ina jogii sariyaaji e sarɗiiji mum to bannge koɗdiigu, ina moƴƴa kala jilliiɗo hormoo ɗi. Yillaaɓe ɓee ngonaa udditiiɓe pamɗina ooygol, mbaasa wiyde ina pawa caɗeele ɗee kawri fof e dow koye yilliiɓe, ndurna miijo, ngannda lor mo pawi e yilliiɓe ɗum en fof, ina waawi ruttaade e koreeji mum en yilliiɓe leyɗeele goɗɗe.

Maamuudu H. Joob

Woppu jaabawol

Winndu yowre maa
Winndu ɗoo innde maa

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur la façon dont les données de vos commentaires sont traitées.