Site icon Lowre Pulaar, fulɓe e Pulaagu

Daartol : Sayko Umar Taal e Alfaa Umaar Ceerno Baylaa haɗee waɗa e wolde Madiina

E maayirɗe lewru ndu (abriil 1857), nguura saɗti e nder Madiina, heege fuɗɗii tampinde hoɗɓe heen ɓe. Pool Hool (gardiiɗo Foor o) renndini ɗo gootel kala ko heddiinoo e nguura e nder Foor he, o dottani mo woni kala ko foti ñaamde ekala ñalawma.

Puudaar petelaaji fuɗɗii ŋakkude. Yoga e soldateeɓe ɓe alaa ko keddorii so wonaa loowannde wootere. Yimɓe ɓe puɗɗii nattude waawde muñde ñallude e waalde reende tataaji ɗi. Fotde yimɓe 6 000 ɓaleeɓe arnooɓe moolaade sara tuubakooɓe ɓe ina maaya heege e baasal.

Ñalnde 18 sulyee, ko heddinoo e nguura waawatnoo jogaade wuro Madiina tan ko fotde waktuuji seeɗa. Ɗoon tan nanaa piyanɗe kanoŋaaji ina lotta to woɗɗi. Soldateeɓe ɓe fof ndogani ɓale ɗe ina ƴeewa, ina gondi e yaakaare … Ko faabotooɓe ngari, e gardagol Federba. No naane e jooni ɓe njettii. Arɓe ɓe ina pellira bannge, soldateeɓe Madiina ina pellira bannge , dooknooɓe Madiina ɓee ne carondiri baŋyoo-baŋ. Federba naati e nder Foor he, humpitii darnde nde yimɓe Foor ɓe ndartorii konu Sayko Umaar fotde balɗe 90 (tuggi ñande 19 abiril haa 18 sulyee).

Nde Federba aratnoo nde ene roontii waraango, o ƴeftori e laawol makko Kumandaŋ Des Essarts garnooɗo faabaade Madiina. Laana makko curi yuwnoo ko e daande maayo ngo, Fulɓe ene njani e makko, omo faawngi, omo felle, omo reento hakke doole makko. Nde Federba arnoo, o waɗi mo e laana curi mbiyeteeka Podoor, ko e makka a maayi e ɗoon kikiiɗe. Joofii. Tesko : Daartol ɓolde Madiina eggaa ko e farayse e winndannde tuubaako biyeteeɗo G, Hardy, e nder deftere Daartol Hirnaange Afrik e njiimaandi farayse (G. Barry, Histoire de l’Afriŋue occidentale, pp. 105-107). Eɗen teskoo heen ɗee geɗe garooje :

Aamadu Umaar Jah

Quitter la version mobile