Site icon Lowre Pulaar, fulɓe e Pulaagu

Fedde Adunankoore Ndema e Nguura

FAO (hono Fedde Adunankoore NDema e NGuura) sosaa ko e hitaande 1945 to 2uebec, leydi kanadaa». E oon sahaa ina jeyanoo e mayre 42 leydi. Ko kayre woni njuɓɓudi ngadanndi, ɓurndi mawnude e Tippudi Fedde NGenndiije Dentuɗe. Fayndaare mayre ina tonngoo e ɗee toɓɓe tati:

E nder ɗuum fof wallitde ɓamtagol faggo winndere ndee kala. Ngoo miijo sosde diisnondiral adunankeewal e fannu ndema jibinaa ko e naatirɗe teeminannde noogasiire e nder hakkille wageyeejo Ameriknaajo gooto biyeteeɗo Dawid Lubin: Caggal nde e heɓi hakkille laamɗo Itaali Ndeen, hono Viktoor Emanuel Tataɓo, ɓe noddi batu mawngu, batu njogorngu sosde ko wiyetee “Duɗal Adunankeewal ndema” walla mbiyen “Institut Internatinal d’Agriculture” to Room (leydi Itaali e hitaande 1905). Ngaal Duɗal liggiima haa jeyli hare adunankoore ɗiɗmere kiiɓɓi e hitaande 1939. Ŋakkeende nguura bonnde, e batte ndee hare, ngaddani miijo Stenley Burus (Stanley Bruce) werlinoo e F.NG. (Société des Nations) naatde hakkilaaji yoga e leyɗe. Ngoon miijo STanley Burus (mawɗo halifaaɗe leydi Ostaraali) wiynoo ko cellal e nïdema” ko geɗe ɗiɗi ɗe ceerndotaako. E oon sahaa heege bonnge ina yani e yoga e leyɗe, tawi saabinoo ɗum ko baasal.

E hitaande 1942, hade jeyli hare adunankoore ɗiɗmere nifde, karallo faggudu gooto biyeteeɗo Frank Moctar Dugal, gooto e satiiɓe Burus, ummitini miijo ngo. Ɗum reɓi haa batu mawngu F.NG. jooɗii, ngam yeewtude e ko fayti e ndema e nguura, lelni dabi Fedde Ndema e nguura. Nii woni Fedde Adunankoore Ndema e Nguura jibinaa ñande 16 oktoobar I945 balɗe 8 ko adii nde doosɗe F.NG kam e hoyre mum waɗtude siyneede.

Fedde Ndema e Nguura (FAO) ina huuɓni golle 4 ɓurɗe teeŋtude :

Eɗen ciftina tan wonde FAO jeyaa ko e tippudi Fedde Ngenndiije Dentuɗe (ONU). E nde renndini 158 leydi. Batte heege e baasal Duuɓi 60 miijagol e humpito e nder FAO e boowal mum,, ngaddani nde waɗde hare feewde e HEEGE E BAASAL gollal DOɓROɓAL. FAO ina yenanaa wonde heege e baasal ina njokkondiri. E nde darii e huuɓnude soklaaji winndere nde to bannge nguura, mbele gooto kala, e sahaa kala, ina jogoo kattanɗe e keɓe ɗe ina ngaddana dum ñaamde haa haara.

Bookara Aamadu Bah, tonngoode heeriinde F.Ɓ. 3-1988

Quitter la version mobile