Nammbu ñebbe ko ngesa tawi aawaa heen tan ko ñebbe ɓole. Nammbu ñebbe ina waɗee e waalo walla e jeeri. Kono o ɓuri waawde waɗeede ko he waalo. So ilam ilii, maaje keewii ndufii he caaɗli, kolaaɗe kujjitii, joom gese waalo en ina mbeltoo. So ilam bippitii, ndiyam hotii e maayo, kolaaɗe jaltii, joom ngesa ƴeewtoyoo njaltaandi. so o artii, o feewna aawdi, o taƴa ñalngu nde o luloytoo, maa o juutotoo jabbere. So tawii jom ngesa alaa kurnotooɗo o yiɗaa woppude ngesa makko sooya, o heewi remde ko ñebbe ɓole.
So o dawrii jabbere, ko ɓee ɗoo ngoni dawdiiɓe makko : jabboowo e luwoowo e gaawoowo e bekkoowo. So luwoowo luwii fanndu timmundu, gaawoowo ƴetta ñebbe tati walla ɗiɗi o jolna he nder faandu nduu, bekkowo wekka.
Caggal balɗe tati waɗa jallungol, fuɗaa, hofa, hofta, waɗa noppi ɗiɗi, fawa fawta, sorta ɗemɗe, laya layta wiyee ñewñewol. Waɗa piindi, ndi wonta kalaace, ɗe ƴoƴa, ɗe ngonta ñebbe kecce. Ñebbe kecce oolɗina, ɗe njoora kos. Jom ngesa sufa, sokka, ƴaaroo, ɓeta, waɗa he resorde mum. O yeeya heen o humtira haajuuji makko. Ko heddii koo o wona he ñaamde heen haa nde gasi fof.
Ñebbe ina keewi nafoore. Haako koo ina defee waɗee soos liyee he lacciri, woni lacciri e haako. Ina defee kañum tan tawa mbaarudi alaa. Ina waɗee ñiiri, ina waɗee cooke, ina waɗee kodde wiyee kodde-ñebbe. Waɗde, hono ranwa-ɓalel, ɓawla-kinel woodaani.
Siley Aamadu Bah (Jallo)

