Site icon Lowre Pulaar, fulɓe e Pulaagu

Nguurndam e maayde ɗemɗe (2)

Won biɗtoowo gooto wiyi : “Ina waawi, ɗoo e duuɓi teemedere, Pulaar majja menndeŋ”.  Hol miijo men e ɗuum ? Ko rewi heen koo, alaa e sago ndutto-ɗen e won ɗeen geɗe cifotooɗe nguurndam ɗemɗe e maayde mum en, hade men haalde ngonka Pulaar hannde. Ɗum noon eɗen njokka. Caggal nde njumpu-ɗen e geɗe leefnooje ɗemngal (Fooyre Ɓamtaare 97), naatanen sifaade huunde e geɗe coftinooje walla cemmbinooje ɗemngal …

Juutgol balɗe ɗemngal fawii ko e coftal mum, ɗum woni caragol mum e weeyo; e ngol fawii kadi e geɗe goɗɗe, ko wayi no keeweendi haalooɓe ngal kam e renndo maggal.

Hakindo nguurndam ɗemngal ko hakkunde 2 000 haa 5 000 hitaande. Kono, ina waɗi guurooje jo ɓuri ɗoon, yeru e ɗemɗe «yimɓe ladde» to Ostaraali (hakkunde 5 000 e 6 000 hitaande), tawi won heen kadi ɓurataa teeminanɗe seeɗa, yeru e ɗemɗe biyeteeɗe ‘roman’ walla ‘gotik’ walla ‘dalmat’. Won e ɗemɗe ina njaaji no feewi (engele, farayse, arab, españool) tawi won heen ina ndeestoo walla ngoni ko e majjude.

Ina jeyaa e geɗe ballitooje laygol ɗemngal, keewal yimɓe, geɗe faggudu, koninkooje, pinal e politik.

Yimɓe ɓuri teeŋtude e geɗe kisnooje walla cemmbinooje ɗemngal. Ɓuri kadi teeŋtude e ngalɗoo geɗal, ko keewal maɓɓe. Kono tan, geɗe goɗɗe ina heen, ko wayi no jeñgol haalooɓe ɓee, ina heen kattanɗe yimɓe mum waawde dolde nattooɓe e mum en kam e caragol ɗemngal ngal.

E nder 6 700 ɗemɗe winndere ndee, ko heen 80 fat njogii ko ɓuri miliyoŋaaji sappo haalooɓe. Ko ɗeen mbiyaten « ɗemɗe doolnuɗe ». Hay so en mbaɗtii heen ɗemɗe jogiiɗe hakkunde miliyoŋ gooto e miliyoŋaaji sappo haalooɓe, « ɗemɗe doolnuɗe ɗee » ɓurataa 225 ɗemngal, woni 3% e nder ɗemɗe winndere ndee. Ɗum firti tan, ko ɓuri heewde e ɗemɗe winndere ndee (97%) ina parwi, ina leefi no feewi.

Ina saɗi ko ɗemngal daɗata so haalooɓe ɗum timmaani miliyoŋ neɗɗo, so wonaa taw ko ɗemngal kidingal no feewi. Ɗemɗe jeetati ɓurɗe hannde heewde haalooɓe e winndere ndee (sinuwaa, españool, engele, arab, benngaali, hinndi, riis) ine tawee e duuɗe ɗee kala, tee, heen gootal kala ina jogii wertallo leydi ɗo ñiɓii haa tiiɗi : sinuwaa nder Asii hakkundeejo, españool e purtugeec to Amerik worgo, engele to Amerik rewo, arab to rewo Afrik e fuɗnaange ɓadiiɗo, españool to Amerik worgo, hinndi e benngaali to duunde inndo, riis to Orop fuɗnaange. E nder ɗemɗe jogiiɗe hakkunde 20 e 150 miliyoŋ haalooɓe ɗee, nay heen ngoni ko Orop (almaa, farayse, itaali, ukiren), gootal woni fuɗnaange ɓadiiɗo e Afrik hirnaange (arab), heen ɗiɗi to Amerik worgo (españool e purtugeec), keddiiɗe ɗee ko Asi ngoni (benngaali, sapponee, wu, sawaane, urdu, peñjaabal, korewal, marati, telugu, tamul, kantonaawal, wietnaamal). Ko engele e españool e farayse tan ngoni kaaleteeɗe e nder duuɗe nay walla joy ɗee.

Doole ɗemngal fawaaki tan e keewal haalooɓe ɗum, sibu so tawiino ko ɗuum tan, maa sinuwaa moɗ demɗe winndere ndee kala ɗoo e yontaaji sappo paaɗi (duuɓi 600 so heewii). Kono geɗe goɗɗe ina ngoodi cemmbinooje ɗemngal.

Doole koninkooje ɓooyɗe : Ko njiimaandi Romee en e dow leƴƴi keddiiɗi ɗii, hokki ɗemɗe caltuɗe e Romee ɗee (Farayse, Españool ekn) doole. Fellannde diine Lislaam e teem VIIɓiire addani aarabeeɓe Afrik hirnaange e huunde e Espaañ e Arabi e Siiri e Mesopotaami e Perse e Misra en, waawnude ɗemngal Arab e ɗiin diiwanuuji kala haa e ooɗoo sahaa (so wonaa e Espaañ). Njiimaandi leñol Han en to Siin (gila 206 ko adii Iisaa haa 220 caggal Iisaa) addani ɗemngal sinuwaa jaalaade e nder diiwanuuji Manndsuri e Tibee e Monngoli e Turkestaan… Ko noon kadi Españool en e Purtugeec en e Faraysnaaɓe e Hollanndee en mbaawniri ɗemɗe mum en e duuɗe joy winndere ɗee hakkunde teem XVIɓiire e XIXɓiire, haa arti noon to Amerik e Oseyaani e Afrik. (…) Ko noon kadi paamraten ko addani doole Engele ɓeydaade, sibu ko kanngal wonnoo ɗemngal leyɗe poolnooɗe e hare adunankoore ɗiɗmere, ɓurngal yaajde, haa teeŋti noon to Asii e Oseyaani.

Ɗum addaannoo binndoowo gooto Alserinaajo biyeteeɗo Kateb Yaasin wiyde, e nder yeewtere waɗdunoo e jaaynde Jeune Afrique (1983): “Waɗi mi winndude e Farayse ko sabu Farayse heɓtude leydi am, jooɗorii doole, haa wonti ko maa mbinndaa e Farayse nde nguuraa. Kono hay so mi winndii e Farayse, ɗaɗi am Arab e Berbeer ɗii ina nguuri tawo. Luure e pelɓondire ina ngoodi hakkunde leƴƴi ɗii. Pelɓondiral ɓesngu Alseri e ɓesngu Farayse, ko pelɓondiral njogitaaje, pelɓondiral ƴiiƴam, pelɓondiral yimɓe e pine, tee ko ɗum ɓurnoo teeŋtude. Yah-ngartaa fof, ko ɓurnoo himmude e jotondire hakkunde Alserinaaɓe e Faraysenaaɓe caggal wolde duuɓi 130, ko pelɓondiral hakkunde yimɓe, rewrude e ɗemngal ».

Kono tan doole koninkaagu njonaani e ƴellitagol ɗemngal dow goɗɗe ɗee. Ko maa geɗe keewɗe ngarda, hono keeweendi haalooɓe e faggudu e koninkaagu e pinal nde ɗemngal waawa ɓamtaade no haanirta nii. Ɗum ina faamna en doole Farayse hannde, walla doole ɗemngal engele, keedngal yeeso ɗemɗe ɗee fof.

Ɗemɗiyankooɓe ina kiisii cañagol ɗemngal e limooje defte binndaaɗe e mum, e limooje binndanɗe ganndal e jaayɗe binndaaɗe, e sinemaa, kam e keewal rajooji e teleeji njeyaa ko e geɗe ciirɗe baawɗe semmbinde ɗemngal. Pinal ina heɓoroo gaaci e ñeeñe e ndefu ekn… kono ɗee geɗe ina pamɗi ko mbattinta e laygol ɗemngal. Ko ɗum tagi, ɓuri heewde nafoore ko nangtaade e daabaaji ɗemngal ɗi ngalaa jeddi, hono binndaaɗe (coñce e ganndal e kuutorɗe e jaayɗe ekn…).

Hannde, ɗemɗiyankooɓe ina ɗeɓi yenaneede wonde ko ɗemɗe binndaaɗe ɗee tan (ɗe ndiwaani teemedere) mbaawi teeɗanaade ƴellitaare pinal faayodinnde.

Annduɓe ina cikki, e aduna men hannde oo, kala ɗemngal ngal huutortaake e internet, ko ɗawangal e njulaagu, kono kadi, ko joñangal, walla mbiyen tan ngaal ɗemngal woodaani. Ina haaɓnii tan ko ɗemngal baangal no Arab nii mawnude (200 miliyoŋ) e hinndi (182 miliyoŋ) mbayi nii leefde e nder internet.

E darorɗe kitaale 2 000 ko hedde 500 miliyoŋ neɗɗo kuutortonoo telefoŋ portaabal, 250 neɗɗo kuutotonoo internet. Hannde, huutortooɓe internet ɓurii miliyaaruuji ɗiɗi (gila oktoobar 2010). Telefoŋaaji portaabe kuutorteeɗi ɓurii miliyaaruuji 5 (aɗa tawa neɗɗo gooto ina jogii telefoŋaaji ɗiɗi haa tati walla ko ɓuri ɗuum). E ɗiiɗoo fannuuji ɗiɗi kala, ko Afrik heedi caggal. Ɗum ɗoon ndeke, maa battinoy, so jokkirii nii, e ɗemɗe afriknaaɓe. Hannde, denndaangal kabaruuji toɗɗiiɗi geɗe nguurndam ndewrata (binndi, nate, dille …) ko e internet walla e kuutorɗe ciindeteeɗe. Kala ɗemngal ngal alaa e internet wayi ko no woodaani nii. Jaŋde laamu e hare humambinnagu, tolno jaŋde renndo, ko ɓetirgal tolno mum pinal e ƴellitaare renndo e faggudu teeŋtunde no feewi. Ko ɗum tagi majjere e leefre jaŋde ina jibina baasal e leefre to bannge faggudu e pinal. So renndo siforiima noon, yaltinde ɗum heen ina hitti no feewi. Ŋakkere jaŋde (jaŋde sukaaɓe) e humabinnaagu ina mboni e ɗemngal kadi. Eɗen mbaawi wiyde boom, leyɗe doŋkuɗe jannginde yimɓe mum en, maa teppu ƴellitaare ɗemɗe mum en. Ɗumɗoo ina toɗɗii yoga e ɗemɗe Afrik. Ƴellitaare pinal ɗemngal ina jotondiri no feewi e ɓamtaare faggudu. Ko noon paamraten doole ɗemɗe leyɗe hirnaange hannde. Leefre faggudu ina leefna hay pinal ɗemɗe mawɗe ; yeru, arab e hiindi e purtugeec ekn … Kono ɗum ɓuri fof teeŋtude ko e Asii e Afrik. Ko ɗemɗe leyɗe galɗuɗe, doolnuɗe, kuutortee hannde ngam sarde ganndal e winndere ndee. Kala jiɗɗo janngude ɗemngal ɗiɗmal, suɓotoo ko ɗemngal ngal waawi heɓirde binndanɗe keewɗe, ina hasii ɓe cuɓoo engele walla farayse, walla riis walla almaa, ɗum ɗoon kadi wallita ko ɗeen ɗemɗe doolnunooɗe.

————————————-

Bookara Aamadu Bah

Quitter la version mobile