Ko en kaalaano e Manndelaa

Manndelaa kam fof e dañde ko hay gooto meeɗaa dañde, gila fuɗɗoode haa wortorde, so aduna fof mantude ɗum, dowlaaji e jom doole en ina njetta ɗum, ina mahana ɗum nanndollaaji (statues), ina ndokka ɗum njeenaaje, takkana ɗum galaŋuuji, ina inniri ɗum ujunnaaje ujunnaaje ekkol e duɗe jaaɓihaaɗtirde e laabi e boowe, e juɓɓule goɗɗe e nder winndere ndee… 

Sur l’origine du mot « Halayɓe »

En lisant l’ouvrage d’Amadou Oumar DIA «  Peuls et paysans  », consacré aux Halayɓe de Mauritanie, j’ai été interpellé par les différentes significations attribuées au mot « halayɓe », qui représente une communauté peule du Fuuta, occupant un territoire situé entre le Tooro et le Laaw, de part et d’autre du fleuve Sénégal.

Les « halayɓe » s’organisent en plusieurs leYYi (fractions ethniques). Suivant leur occupation du sol (kolangal), ils se répartissent en trois sous-groupes :

Ndulumaaji Demɓe huuɓnii aadi…

Ndulumaaji Demɓe wuro Delliyaa, toongo Faatimata Hawwaa Jeŋ, jatti Demdemɓe yuɓɓinii ñalɗi kaalteteeɗi tuggude e ñalnde 26 haa ñalnde 28 lewru bowte(décembre) hitaande 2013. Njuɓɓini ñalɗi ɗii ko Dental Ndulumaaji Demɓe, jibinannde wuro ngoo, wonɓe ɗoon haa e yaltuɓe ngo maa mbiyen ɗanniyankooɓe wuro ngoo.

Laamɓe Santarafrik

 

Santarafrik (Hakkunde Afrik) jeyaa ko e njiimaandi Farayse gila e maayirɗe teeminannde 19ɓiire. 

Israayiil : maayde Ariyel Sharon

So won darjirɓe moƴƴere, aduna fof ina yiɗi ɓallikinaade ɗum en, won darjirɓe bonannde, yimɓe fof ina ciica ɗum en : yeru mum ko Manndelaa, wonande moƴƴere, e Ariyel Sharon wonande bonannde.

Ariyel Sharon wonoo hooreejo leydi Israayiil gonnooɗo e kallulahaa gila 2006, woni duuɓi jeetati, cankiiɗo ñalnde aset 11 saawiyee 2014. No Alla waɗata, Manndelaa sankinoo ko jofnde aljumaa, Sharon sankii ko aset ! 

Ɓernde tafaande ceŋaama e becce aadee

Hono no mbiyruno-ɗen e tonngoode 117 e nder winndannde men « ɗoo e duuɓi noogaas », duɗal Carmat to Farayse rokkaama, e maayirɗe settaambar 2013, yamiroore seŋde e neɗɗo « ɓernde tafaande ». Ɗum kam nii fadaani haa duuɓi noogaas, sibu, ndeen ɓernde tafaande seŋaama ñalnde alarba 18 desaambar 2013 e neɗɗo.

Njillu Muritaninaaɓe e koolol Ngaawandere haaɗti ko e Maraadi Niiseer

Tabital Pulaagu hakkunde leyɗeele yuɓɓinii ñalɗi pinal to wuro Ngaawandere e nder leydi Kameruun, tuggude e ñalnde 18 haa ñalnde 22 bowte hitaande 2013. Tiitoonde ndee yowitii ko e jotondiral Pullo e Nagge. Sappo e joy leydi e nder Duunde Afrik ɗo Fulɓe ena tawee, mbismaama e koolol ngol ko jiidaa e ɗanniyankooɓe sariiɓe to Orop, Amerik haa to Asii. 

Reedu leliindu duuɓi capanɗe 40

Eɗen njogii konngol e pulaar ina wiya « reedu leliindu ». Kono ina gasa tawa yoga e men nganndi ɗum tan ko e konngol kono nganndaa « reedu ina leloo e goonga ». Mo meeɗaa nande ɗum kala, yo ndah. Kono nganndon hono nduuɗoo reedu leliindu, ko huunde nde heewaani waɗde.

Laanel wiɗto Siin juuriima e lewru

Caggal Amerik e Riisi, Siin juuriima e dow lewru. Juuriima oo, ko ɓe neldii laanel wiɗto juuriima e dow lewru ñalnde aset 14 desaambar 2013, tawi hawraani e hay caɗeele goote, laanel ngel ɓe inniri «Lapin de jade* » (wojere kaaƴe) walla Chang’e-3. Nde ngel ari haa kilooji 15 dow lewru, ngel woni e tellaade. Ngel waɗi hojomaaji 12. 

Ɓeeɗoo potaani yejjiteede e hare ndimaagu to Afrik worgo

 

 

Ɓeeɗoo Manndelaa ñaawdanoo to RIVONIA : Goldberg, Bernstein, Hepple, Wolpe, Kantor e Goldreich ko tuubakooɓe raneeɓe tal. Ahmed Kathrada e Nair ko eñnjee en, e Sisulu, Mbeki, Motsoaledi, Mhlaba, Andrew Mlangeni ko ɓaleeɓe.

Diine : Hajju (2)

 

So won maayɗo tawa ina heblinoo yahde hijjoore, walla piɓnooɗo o mo yaha hijjoore, ina waɗɗii e lomto makko heblude mo ina hijjanoya mo e jawdi makko ko noon ne kadi so o mo wonndunoo e ñamaande ko noon yoɓirtee. 

Juuɗe, kine, hoore…, jokke kette kaawniiɗe

Ɗum kam, ma a taw ko haala tan : ceekgol terɗe ngam feewnitde ɗum en ? E ko wattindii koo dee, doktoreeɓe sinuwaa en njokkii junngo e koyɓuli ngam haɗde teewu junngo ñolde.
Ñalnde 10 noowammbar 2013, junngo ñaamo ubriyee sinuwaa sukaajo taƴi tawi omo liggoo. Hade maggo waɗteede e ɗo ngo seŋinoo ɗoo, doktoreeɓe ɓee njokki ngo e kolɓuli makko ngam haɗde ngo ñolde.