Nguleeki weeyo : 2060, lajal kulɓiniingal

 

So wonaani darnga ne, woɗɗataa ɗoon. Ko ɗum woni ko Banke Audunanke (Banque Mondiale) miijii ina jogori kewde. Ɗumɗoon noon ɓe tuugii ko e njeñtudi wiɗto, hollitngo wonde nguleeki so ɓeydiima degreeji nay (4°C), ko musibbaaji weeyo mawɗi njanata e winndere ndee : ile ɓurtuɗe, yoorooji bonɗi, ƴergol geecuuji ...

Hoɗorde feggunde hakkunde laawol beƴ

Maa wood wiyɓe « kaawis baaɗo nii, ko to Sinuwaa en tan yiyetee ! ». Ko waawnoo heen wonde fof, jom en galle ɓee, nayeeɓe ɗiɗo, debbo e jom galle mum, ko saliiɓe woppande laawol gudroŋ laawol, hay so tawii noon laamu fuɗɗinooma helde galle oo. Ɗum haɗaani laawol maheede,

Dowla Palestiin to Fedde Ngenndiije Dentuɗe

Ñalnde alkamiisa 27/11/2012, Palestiin jaɓaama yo won Dowla tawtorteeɗo e joɗle Fedde Ngenndiije Dentuɗe, woni ko wiyetee e Farayse «Observateur». Ɗum firti ko o wonaa tawo tergal, o waawaa, e yeru wootde, kono omo tawtoree joɗle Fedde ndee. Ɗumɗoo noon ko poolgu mawngu, haa teeŋti noon kadi, no woote ɗee njahri nii, ina hollita wonde yoga e leyɗe winndere nde, ina keɓtini Dowla Palestiin, sibu, e nder 189 dowla tawtoraaɗo woote ɗee, ko heen 9 fat calii, 41 ngoni jaambureeɓe ; 138 dowla njaɓi yo Palestiin won dowla tawtorteeɗo. 

Binndanɗe ganndal daɓɓe

 

  • Tagofeere ‘’baayeere’’. 
    Ko anndanoo e tagofeere, ko yowitaade e hoodere. Yeru, leydi men ndii yowitii ko e naange (naange ko hoodere). Jooni noon, wiɗtooɓe kanadanaaɓe e Faraysenaaɓe njiytii tagofeere nde yowitaaki e hay hoodere wootere, ɗum noon teelnde, waayeere. Go’o ko hono ɗumɗoo ina yiytee. Ɓe innirii nde CFBDSIR2149. Duuɓi sappo hannde ko e njiylawu hono ɗumɗoo ɓe ngonnoo, ko jooni ɓe njiyti. Tampere maɓɓe jarii.

OBAMA ɗiɗmitii

E hitaande 2008, nde OBAMA toɗɗaa hooreejo leydi Amerik ndee, ko kewu mawɗo wonnoo. Sibu, ko ngool wonnoo go’o ko Ameriknaajo mo iwdi Afirik ina yettoo ɗoo. Weltaare ndee ina mawnunoo haa ɗoon waawi haaɗde sibu ɗum waɗi ko e leydi ɗo paltoor hakkunde leƴƴi woodnoo haa e kitaale 1960. Ɗum kewnoo kadi ko caggal manndaaji ɗiɗi Georges Bush, ɓurnooɗo lollirde golwole waɗatnoo e winndere ndee, kam e ndoolndoolaagu.

Kaawisaaji Japonneeji

 

Ɓuttiɗde haa ɓurta ina haɗaa to Japon

Hol to leydi kaawisaaji heedi e winndere hee ? Ndiin leydi wiyetee haa hannde ko Japon. Toon to Japon, sariya ina dotti ɗo teddiindi gorko e debbo poti haaɗde. Hankadi, maa sariya reen ɓalli mon, tee, so ɓalndu neɗɗo ɓurtii ko dottaa koo, kuugal ina fawee e joom mum.  

28 noowammbar, ñalawma yargo Inaal

So tawii won mawninɓe ñalngu Muritani heɓi jeytaare mum, won suniiɓe ñalnde heen : oon ñalawma 28 noowammbar potnooɗo wonde ñalngu ngootaagu, sibu ko ñalnde heen Muritani woodi tigi, wontii ñalawma ciftinoowo taƴ-enɗamaagu e yoorɓerndaagu. Sibu ko jofnde oon 28 nowammbar 1990, 28 kooninkooɓe ɓaleeɓe konu Muritani, sagataaɓe wonnooɓe e naange hoore cagataagu mum en,

Diine : Kisal e nder jebbilaare

 

Kisal ko fuɗɗoode e nder puɗɗooje geɗe Lislaam, ko huunde anndaande, Lislaam luggiɗiniima heen haa ɗum ɗum woni fooɓre e nder ɓerɗe juulɓe. Firti ko ɗum fuɗɗii e nder ɓerɗe juulɓe haa wonti fooɓre feccere e nder ngonka mum en, wonti fiɓnde e nder piɓle mum en. Wulaango Lislaam ƴellitiima gila annoore mum ƴellitii, woni tan ko e noddude kisal. Caggal ɗuum lislaam lelni diidol laaɓtungol haa waawi darnude neɗɗaagu e dow mum.

Jabet, rafi ɓooyɗo walla rafi yonta keso ?

Jabet ko ñawu ngaannungu hannde sabu ko ina  qiimee e 360 miliyoŋ aadee e nder aduna oo ina ngondi e maggu. Hakkunde yimɓe 3 haa 6 e nder 100 neɗɗo fof. Ngu ɓuri lollude ko e leyɗeele Orop, kono, e oo sahaa, won e leyɗe  Afirik, ko wayi no Moritani e Senegaal ko e fuɗɗoode kitaale 80 ɗum ɓuri teskeede, etee, e oon sahaa, ko yimɓe seeɗa ngu heɓindii, teeŋti noon e hoɗɓe e gure teeru ɗee, sabu ndeen, hay so tawii rafi oo ina woodi e nder gure dowri (Yeru e Fuuta) o anndanooka.

Ciftoren, eɗen poti siftorde Alhajji Mahmuud Bah

Ciftoren, eɗen poti siftorde ko hikka waɗti duuɓi 36 ko lampa diine mawka, annoore ganndal seedtinnde, timmoode waliyaaɓe laaɓtunde hono Alhajji Mahmuudu Bah Jowol (yo yurmeende Alla won e makko) ruttinoo e joom mum, ñalnde  alarba 04 lewru siilo hitaande 1978.

Ciftoren, eɗen poti siftorde ko kanko wonnoo mo annduɓe mbiyatnoo Liwal-Barooɗe udditnongal duɗe Alfalah e nder leyɗeele Muritani, Mali, Senegaal, Gine, Kameruun, Liberiyaa, Konngo, Sayiir e Gaboŋ ngam jannginde ɗemngal arab e sarde diine Lislaam e nder jookli Afrik.

Gartal hooreejo leydi, jooni noon?

Ɗo yahanoo artaa fof, hooreejo leydi ndii artii ñalnde aset 24 noowammbar 2012 kikiiɗe, e leydi mum. O jaɓɓaama kadi jaɓɓungal mawngal ; ɓee heen ko yimɓe lannda makko, ummoriiɓe gila Ɓoggee, won heen ko yiɗɓe laaɓeede no o wayi e yiyde mo ɗo ɓadii, ɓee heen ko addaaɓe ngam hebbinde keeweendi. Eɗen mbaawi wiyde, gila o yalti e tele, omo wondi e laamɗo leydi Farayse, njiy-ɗen mo e tele France 24, keɗi-ɗen haala makko e RFI, o seɓorii no feewi. 
Eɗen mbaawi wiyde tan, sinno gila o fuɗɗii seɓorde o waɗiino noon, walla o haaldii e ɓesngu Muritani, ko heewi haaletenooka. Mbele ko yawaare makko e ɓesngu Muritani tolnii ɗoon walla ko waasde mo waajeede no moƴƴi saabii ɗuum? Ina gasa tawa ko geɗe ɗiɗi ɗee fof.

Warngooji 89-91 : Juuragol wiiduru Sorimalee

Duuɓi 23 caggal kewkewe 1989, huunde e pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee e leydi men njahii Sorimalee juuroyaade gaññeeje ubbidanooɓe e biidi. Njillu nguu waɗi ko ñalnde aljumaa 23 noowammbar 2012.  Wiiduru Sorimalee yiytaa ko ñalnde 18 desaambar 1990. Ubbidaa e mayru ko Aamadu Umar Lih jibinaaɗo 1918 e Sammba Juulde Jah jibinaaɗo 1918 e Ceerno Jallo jibinaaɗo 1946 e Abuu Mammadu Lih jibinaaɗo 1967.