Nddolndoolaagu dow rewɓe

Eɓɓaande Kuulal kaɓotoongal Ndoondoolaagu pawaangu e rewɓe

E ɗee balɗe, haala heewii e dingire laylayti renndo hee. Tawi kadi ko no aadoraa nii tan. Woni gooto fof e no faamiri : ɓee kaalda no woniri, ɓeya kaalda no woniraani....

Sunaare : Jaalal kerngal fukkiima e leydi

Gooto e almuɓɓe Seek Anta Joop, kanngameeri Yero Sillaa ɗemɗiyanke, selliyanke, fannuyanke tafngo kelme, sankiima ñande talaat 10/10/2023 to Ndakaaru. Ko e kihiiɗe 11/10/2023 o wirnaa to Yoof, e tawtoregol mbeefeegu yimɓe...
Kaalden Goonga

Kaalden Goonga : gosoraaɗo seerataa e laawde

Pulaar ene wiya « gosoraaɗo seerataa e laawde ».  Ko ɗum waɗi, alaa e sago, sahaa e sahaa kala, e men ƴeftuɗo konngol fof, so haalii ko haalatnoo haa rowii, arta e hirjinde banndiraaɓe...

Ko laamu heewi jarabi !

E sahaa fof, mboɗo yiɗatnoo naamnaade, holi ko waɗi jappeere laamu heewde jarabi. Tawde kay so tawii a laamiima ngon-ɗaa ko e kataa. Ɗo ngon-ɗaa fof ko maa ndeene-ɗaa, maa moofte-ɗaa. A...
Kaalden Goonga

Kaalden Goonga, ko goonga wattinta !

Jimoowo oo wiyi « ko doole mbaawi goonga, kono ko goonga waɗtinta ». Miin, njeyaa-mi ko e renndo fulɓe, wiyateeɓe kulataa, ndogataa, kaalataa ko mbaɗataa. Won nii yahooɓe haa pulla e amen lamɗam, tawa...
FƁPM

Nguurndam FƁPM e Pelle pinal

l Jaagorgal Jaŋde Ñalnde 12/9/23 jokkorde pelle pinal (FƁPM, AMPLCS e APRLAWO) njooɗodiima e jaagorgal jaŋde. Ɓe mbaɗanii mo daartol daɓɓol pelle ɗee. Caggal ɗuum ɓe njettini mo ngoƴaaji pelle...

Aɓe ulla leydi e gite amen

Hannde leyɗeele amen nay ene ngoni e kaayaa mbeeyaa. Ɗeen ngoni : •Durmam Daƴƴel ɗo « Gine » keewnoo nanngeede hay so fetel woodaani. •Tampi Daroo ɗo wiyatenoo ene « Mali » ɗannotonooɗo mo yooɓaaki. •Salndu...

Yeewtere pinal catal FƁPM Nuwaadibu

Ñalnde dewo hoyre biir tati silto 2023 (3/9/2023), Catal FƁPM Nuwaadibu yuɓɓinii yeewtere ngam hirjinde terɗe lohɗe ɗee e denndaangal Nuwaadibunaaɓe.   Ko biyateeɗo Sih Jibi Aamel jogii ginol golle...
dewal Alla

Diine : Ñaawoore muuynidde e enndu wooturu

Kala ɓeen haɗaaɓe (harmirɓe) to asko ina kaɗaa to muynidde (musnidde). Debbo e gorko, so muuynidii dagantaako ɗum en resondirde e denndaangal rewɓe jangtaaɓe to dow ko adii koo, ngam konngol nulaaɗo (JKM)...
Beelinaaɓe

Beelinaaɓe yejjitaani Jaalal mum Aan Aamadu Mammadu Maalik lollirɗo Bey

“ Leydi ina ñaama ƴiye e teewu kono momtataa golle ”. Duuɓi 24  ko oo suka gorko  naati leydi, kono ɓesngu Beelinaaɓe yejjitaani  baɗe tiiɗɗe ɗe o gollanii wuro ngoo. Gorko katante, ngenndiyanke, coftuɗo,...

Sammba Gelaajo Jeegi, Jeeriyel Tummbere haa Jam weli

Sammba Gelaajo Jeegi, laamɗo deeniyaŋke, jaambaaro cañɗo, tuddinnooɗo e Duunde Jeeriyel Tummbere to Jiinge haa ɗacci ɗoon batte mum (Ɓokki Sammba Gelaajo Jeegi), baɗnooɗo wolde ɓurnde mawnude e battinde e hakkillaaji Fuuta...
Aamadu Muttaar Saako

Ceerno Ahmadu Muttaar SAAKO  1865-1934 (1)

Binndanɗe paatuɗe e Ceerno Ahmadu Muttaar Saako ina keewi. Aɗe peññina sifaaji keewɗi neɗɗaagu makko, etee ɗe tuugnii ko e ƴoogirɗe keewɗe, e seedanfaaguuji keɓaaɗi e koreeji makko. Caggal nde o joofni...