Site icon Lowre Pulaar, fulɓe e Pulaagu

Woote 19 noowammbare 3 desammbar 2006 : Gooto fof heɓii geɗal mum

2 077 biro woote, fotde miliyoŋaaji tati e teemedde joy ujunere ɗerewol woote, 6 231 wakannde woote, ɗum jiidaa e butelaaji kaadam e tampoŋaaji ekn : ɗum na jeyaa e ko laamu Muritani e ballondiral e CENI potnoo heblude ngam yuɓɓinde woote ɓennuɗe ɗe. ;um jiidaa e otooji jolngo, e ko ina ɓura 6 000 tergal birooji woote, ɗum jiidaa e halfinaaɓe kisal … …

Ñalnde 19 noowammbar, hedde waktu 10ɓo, ƴeewooɓe Dental Orop ceedtiima wonde njuɓɓudi woote ɗe moƴƴii to bannge heblo kaɓirɗe e yimɓe. Ko heddii koo ne, yimɓe ɓe nootiima, ngootii tigi-rigi : santaas wootɓe ɓe tolniima, wonande woote tati ɗe, e 71,92%. Nde tawnoo noon ko ngolɗoo woni go’o ko ɗerewol woote bajjol ina huutoree, heewɓe woote mum en feewaani (yeru, wonande woote depitee doggol ngenndiwol ngol, ɗereeji bonɗi ɗi tolniima e 184 290 (23,62%), tee ina woɗɗondiri e woote ɗiɗi keddiiɗe ɗee, ɗe ɗereeji mum bonɗi tolnii e 107 535 (10,09%) wonande woote meeri e 78 201 (10,51% wonande woote depiteeji diiwaan). Waɗii nokkuuji ɗo winndinooɓe njiyaani inɗe mum en, kono, e kuuɓal, yimɓe na kawri doggol woote ngol ina moƴƴi.

Soofaaji kadi ngootiri ko no Muritaninaaɓe heddiiɓe ɓee nii. Birooji woote jirlotooɗi ittaama … denndaangal geɗe ballitunooɗe nguyka woote etaama itteede walla kam usteede. Nii woni, tee njeñtudi woote ɗe ndokkaa nde hay gooto yeddaani ; alaa kadi gullitiiɗo wujjaama. Ɗum ko huunde mawnde. Ko poolgu wonande ɓesngu Muritani, ngu nganndu-ɗaa ina waawi jaɓde nehdi, ina waawi gollaade e deeƴre. Eɗen njakorii noon suɓaaɓe ɓe cuɓraaka leñol walla banndiraagal walla jawdi. Eɗen njaakorii ɓe cuɓraa piɓle maɓɓe e moƴƴugol tuugnorɗe maɓɓe e yarlitaare maɓɓe e tawa kadi ko e nafoore renndaande.

Limooje woote ɗe ko nii ciforii :

1. Woote depitee : doggol ngenndiwol

2. Woote depitee : doggi diiwaan

3. Woote meeri

Njeñtudi woote meeri

* Doggi ISLAH kiisaa ko e jaambureeɓe he

Ɓe ceedtiima

CENI, e gardagol hooreejo mum hono Sheex Siidi Ahmed wul Baabamiin, yuɓɓinii ñalnde talaata 5 oktoobar 2006 yeewtere jaynde ngam waɗde seedantaagal daawe ɗiɗi woote ɗe kala. O hollitii weltaare maɓɓe e no golle ɗe njahri nii, haa arti noon e jaaburaagal laamu teskangal ngal, ustagol wooteeji niilɗi e daawal ɗiɗmal ngal. O yettii heen ɓesngu Muritani sabu kellifuya holli o. O yettii kadi ballal ƴeewooɓe ɓe, jeyaaɓe e leydi he walla arɓe, ngaddi ngal. O hollitii kadi wonde CENI toppitiima denndaangal ca- ɗeele hollitanoo, tee dañanii ɗum e safaara e ballondiral e laamu ngu e ɓe ɗeen caɗeele toɗɗinoo ɓe.

Dental Afirik ina weltii e no woote ɗe njahri nii «Dental Afirik e miin e hoore am, miin nulaa- ɗo Hooreejo Goomu Afirik, e min njetta CMJD kam e guwarnama mum kam e denndaangal ɓesngu Muritani sabu ngalɗoo daawal mawngal ngal ɓe mbaɗi feewde e demokaraasi bellitaaɗo». O jokki heen «min ndewindiima no moƴƴi juɓɓingol nga- ɗoo daawal ɗiɗmal woote depiteeji, no min ndewindirinoo daawal gadal ngal nii. Woote ɗe mbaɗii e nder deeƴre e laaɓal e jaaburaagal laamu ngu».

Fedde Mooɓondiral Islaamyankeewal. «Fedde Mooɓondiral Islaamyankeewal» (OCIɗ tawtoranoonde daawal gadanal woote ɗe, ina seedtii wonde “daawal ɗiɗmal ngal ne waawii waɗde e nder nuunɗal e laaɓal e jaamburaagal». Ɓe kollitii kadi wonde «njuɓɓudi woote ndi ina moƴƴi». E nder ɗuum aɓe njetta ɓesngu Muritani «ngu nganndu- ɗaa hollitii mbaawka mum ɗowde demokaraasi e nder kellifuya e hakilantaagal».

Fedde Leyɗe Aarab. Fedde Leyɗe Aarab (Ligue Arabeɗ seedtiima wonde woote 19 noowammbar e 3 desammbar «mbaɗii e nder wellitaare e nuunɗal e laaɓal, fawaade e no ɗum yiɗiraa e nder winndere ndee nii». Ɓe kollitii wonde ɓe njilliima huunde e birooji woote e daawal ɗiɗmal woote depiteeji ɗi, tee ɓe teskiima heen njuɓɓudi moƴƴiri sanne, hono no e daawal gadanal ngal nii. Denndaangal geɗe basiyanooɗe, jowitiiɗe e tawtoregol yonaaɓe doggi ɗi kam e yonaaɓe CENI walla 9eewooɓe jeyaaɓe e leydi ndi e arɓe fof, ɗooftaama. Aɓe teskii kadi alaa fof gullitiiɗo huunde walla jedduɗo njentudi woote ɗe, haa ko ina usta hoolaare e majje. Ardinoo ngoɗoo lappol ko biyeteeɗo ƴuusef Rahmaaniyaa.

Pelle Afriknaaje ɗe ngonaa laamuyankooje «sabu teskaade laaɓal woote ɗe, e daawal mum en gadanal e ɗiɗmal fof, Pelle Afriknaaje ɗe Ngonaa Laamuyankooje ina mbeltii e njuɓɓudi majje, sibu ɗe mbaɗii e nder wellitaare e laaɓal e demokaraasi». Eɗen ciftina tan ɗee pelle jeegom garnooɗe sunnaade woote ɗe, ina njoginoo ƴeewooɓe njeenayo to kominaaji Rooso, ɓaad naaga e Aksuus, ɗo ko ina tolnoo e 50 biro woote udditanoo. Ardii ooɗoo sete ko biyeteeɗo Tuure Degbara Innosent.

Fedde Adunankoore Frankofoni (OIF) e gardagol Muhammed Auajjar, meeɗnooɗo wonde kalifu toppitiiɗo ko fayti e jojjanɗe aadee to leydi Maruk. Ina wayi no ko o nulaaɗo Abdu Juuf, hooreejo Fedde ndee. Oo ɗoo sete heɓii jokkondirde ɗo e ardiiɓe partiiji politik Muritani ɓurɗi maantinde, e hoohooɓe renndo, kam e juɓɓule e yimɓe laamu halfinaaɓe golle ɗee. Ɓee ɗoo ƴeewooɓe njilliima ko ina wona 100 biro woote e nder diiwaan Barakna e Tararsa. Ɓe ceedtiima wonde woote ɗe “mbaɗii e nder deeƴre e kellifuya, nder weeyo wellitare”. Heddii noon ko won wasiyaaji ɓe mbaɗi ngam ɓeydaade kadi moƴƴinde njuɓɓudi woote e ko fayi arde. Ɓe mbasiyiima :

Sete ƴeewooɓe Dental Orop e gardagol Sokna Anne Marie Isler Béguin. Oo ɗoo sete ko ɗoo woni gila e leydi oktoobar. Ɓe neldii, e daawal ɗiɗmal woote ngal fotde 51 ƴeewooɓe e yoga e diiwanuuji ɗo woote ɗe potnoo waɗteede. Ɓeen keɓii yuurnitade 263 biro woote ñalnde heen. O wiyi wonde “ɗee ɗoo woote moƴƴitinii ngonka rewɓe, sibu 17 depitee debbo toɗɗaama, tee 30% e konseyeeji ɗi ko rewɓe”. O hollitii “weltaare makko e jaamburaagal laamu ngu” kono o wiyi wonde “jaamburaagal ardiiɓe birooji woote ɗi ko ngoƴa”. O yettii laa- mu kam e ɓesngu Muritani fof.

Doggol depiteeji toɗɗaaɗi e woote 19 noowammbar (Woote1) e 3 desammbar (Woote2) 2006

  1. Innde e yettoode                                       Parti maa doggol             Nde Toɗɗaa
  2. Jaambureeɓe :                                                              depiteeji             39
  3. Mhd Aali Sheriif                                    Doggol ngenndiwol             Woote 1
  4. Mhd Saalem wul Ahmed            Biir Moghreyn Woote             1
  5. Sheex Ahmed wul Khalifa                                   Kankoosa             Woote 1
  6. Kaaba wul Elewa                                                      Kankoosa             Woote 1
  7. Luuleyd wul ɓeddaad Waadaan                         Woote 1
  8. Mhd Mahmuud Ghaswani                                   Bumdeid             Woote 1
  9. Wul Chrif wul Buuh Ahmed                                           Tisiit             Woote 1
  10. Siidinaa Abdaraamaan                                       Sehilbaabi             Woote 1
  11. Mhd Abdallaahi wul Mhd                                 Nuwaasoot             Woote 1
  12. Mhd ƴahya Mhd Lemiin                                    Nuwaasoot             Woote 1
  13. Khattri Ely                                                                           Neema             Woote 2
  14. Faatimettu Mhd Yarba                                                Neema             Woote 2
  15. Abdarahmaan Chein                                                      Amurj             Woote 2
  16. Mhd Turaad                                                                          Amurj             Woote 2
  17. Fih El Maan Kash                                                       Basikunu             Woote 2
  18. Mahfuud Siidi                                                                    Jigenni             Woote 2
  19. Taaleb Mustafaa Mhd Lemiin                                  Jigenni             Woote 2
  20. Ahmeddu Hamuud                                         Temmbedara             Woote 2
  21. Labb Mhd                                                              Temmbedara             Woote 2
  22. Kamara Aali                                                                 wul Yense             Woote 2
  23. Siidi Mhd Umar                                                         wul Yense             Woote 2
  24. Esata Hamam                                                                  Ayyuun             Woote 2
  25. Taaleb Siidi wul Kiliif                                                    Ayyuun             Woote 2
  26. Mhd Lemiin Siidi Mhd                                           Tamsakett             Woote 2
  27. Mhd Faadel Teyyib                                                               Kiifa             Woote 2
  28. Hama Moktaar                                                                       Kiifa             Woote 2
  29. Slaama Abdallaahi                                                          Geeru             Woote 2
  30. Kan Mustafaa                                                                      Geeru             Woote 2
  31. Aysata Umar                                                                 Kayhayɗi             Woote 2
  32. Mhd Abdallaahi Guellaay                                   Magaama             Woote 2
  33. Mammadu Mammadu                                         Magaama             Woote 2
  34. Aminata Mawluud                                                       Eeleega             Woote 2
  35. El Huseyn Ahmed Haadi                                          Eeleega             Woote 2
  36. Bah Aliyuun Ibraa                                                    Baabaaɓe             Woote 2
  37. Jemaal Mhd ƴeddaali                                      Waad Naaga             Woote 2
  38. Baaba Siidi                                                                 Mederdara             Woote 2
  39. Siidi Mhd Hamam                                                             Attaar             Woote 2
  40. Mariem Haymuud                                                            Attaar             Woote 2
  41. Arbi Siidi Ali                                                                          Singiti             Woote 2

RFD :    16 depitee

  1. Bilaal wul Mhd                                                       Keer Masen             Woote 1
  2. Ahmed wul Abdel Kadr                                            Butilimit             Woote 1
  3. Ahmed wul Hafdallah                                               Butilimit             Woote 1
  4. Mhd Saalem Mhd Lemiin                                              Erkiis             Woote 1
  5. Mhd Abdarrahmaan Taaleb                                         Erkiis             Woote 1
  6. Sheex wul Hamdi                                                 Nuwaadibu             Woote 1
  7. Hawwaa Taaraaore                                               Sehilbaabi             Woote 1
  8. Haamiidu Baaba Kan                                         Nuwaasoot             Woote 1
  9. Nana Mintu Sheexna                                         Nouakchott             Woote 1
  10. Mhd Mahmuud Lemmaat              Doggol ngenndiwol             Woote 1
  11. Mayram Mintu Bilaal                         Doggol ngenndiwol             Woote 1
  12. Yaakub wul Lemiin                             Doggol ngenndiwol             Woote 1
  13. Mhd Babanaa                                                                  Barkéol             Woote 2
  14. Mhden Mhd El Aalem                                                     Rosso             Woote 2
  15. Mah Semetta                                                                      Rosso             Woote 2
  16. Siidi Ahmed Mhd                                                          Misriyya             Woote 2

UFP : depiteeji 9

  1. Haabu Sillaa                                                              Sehilbaabi             Woote 1
  2. Kajjata Maalik                                                         Nuwaasoot             Woote 1
  3. Mhd Mustafaa Bederdiin                Doggol ngenndiwol             Woote 1
  4. Seyn Ahmed Saalem                                               Barkewol             Woote 2
  5. Habiib Ibraahiim Jah                                                 Munngel             Woote 2
  6. Sih Sammba Siree Koorka                                       Ɓoggee             Woote 2
  7. Kebbaad Sheex                                                               Ɓoggee             Woote 2
  8. Siidi Mhd Yadi                                                                  Tiisiksa             Woote 2
  9. Afliyuha Lehthana                                                         Tiisiksa             Woote 2

PRDR : depiteeji 7

  1. Mhd Muttaar wul Saamel                                            Awjeft             Woote 1
  2. Sageer wul Mbaarek                                           Nuwaasoot             Woote 1
  3. Siidi Mhd wul Mhd Vall                    Doggol ngenndiwol             Woote 1
  4. Mintaata Mintu Ahdid                       Doggol ngenndiwol             Woote 1
  5. Khaddad Lemraabot                                                     Efderik             Woote 2
  6. Hammadi Meimou                                                         Kobeni             Woote 2
  7. Babah Ahmed Taleb                                                      Kobeni             Woote 2

APP : depiteeji 5

Kalifu Geɗe Nderndere saaktii njeñtudi woote ɗee

Muhammed Ahmed ɓul Muhammed Lemiin, Kalifu Geɗe Nderndere, Poosto e Telekom, bayyinii ñalnde 4 desammbar 2006, njeñtudi kuftondinndi woote depiteeji baɗnooɗe ñalnde 19 noowammbar e 3 desammbar 2006. O wiyi : «e fawaade e njeñtudi woote 16 noowammbar 2006, woote ɗe mbaɗtaama ñalnde 3 desammbar 2006 e nder 33 tunɗi woote, ɗo 66 doggol pooɗondirtunoo, tawi heen 34 ko doggi jaambureeji, 32 doggi partiiji.» «;eeɗoo woote njahrii no moƴƴi sanne. ;um ko seede wonde muritaninaaɓe ina pini». «E fawaade e seedanteeje woote Goomuuji kalfinanooɗi renndinde njeñtudi woote ɗe e nder diiwanuuji ɗi, miɗo hollita ɗo njeñtudi woote baɗtaaɗe ɗe :

E ngalɗoo daawal woote partiiji politik ndañii 21 siis peccitoriiɗi niiyene :

E fawaade e njeñtudi daawe ɗiɗi woote depiteeji ɗe, Asammbele Ngenndi ko nii lelorii:

Parti politik walla doggol limoore joɗle

Keeweendi rewɓe tolniima e 18%.»

Geɗal rewɓe

Ina jeyaa e ko maantini e woote hikka ɗe tawtoregol rewɓe e woote he. So tawii adan rewɓe ko wootooɓe tan ngonnoo, hikka ɓe ngootii, ɓe ngootanaama. E denndaangal konseyeeji leydi ndi, e nder teemedere kala, heen noogaas, ko famɗi fof, ko rewɓe.

E nder Asammbele oo kadi, depiteeji 1Ɓ ko rewɓe. Eɗen ciftina noon addani rewɓe dañde ɗii konseyeeji e depiteeji fof ko feere ƴettanoonde e ñalɗi diisnondiral ngenndi baɗnooɗi e oktoobar 2005, wiynde yo rewɓe ndokke géɗal mum tolningal e noogaas nder teemere (20%ɗ neɗɗo toɗɗaaɗo to bannge woote kala. Ndeen ɗoon feere kadi laatii ko nde laamu ngu ƴetti sariya kollitoowo no doggi woote poti leloraade : Nii woni e nder doggol baɗngol yimɓe 9 haa 11, so debbo ardaki, alaa e sago debbo wona ɗiɗaɓo, caggal ɗum, debbo goɗɗo wona nayaɓo. E nder doggol ngol yimɓe 15 haa 1Ɓ, debbo ardotoo walla wona ɗiɗaɓo, caggal ɗum kadi wona joyaɓo e jeeɗaɓo. E nder doggol ngol yimɓe 19 haa 21 debbo foti ardaade walla wona ɗiɗmo, caggal ɗum goɗɗo wona joyaɓo, jeeɗaɓo e jeetaɓo. Doggol woote ngol ɗooftaaki ngoo lelngo fof jaɓaaka. ɓonande depiteeji, sariya ina farlini ko e nder laamorɗe diiwanuuji jeetati ɗo depiteeji ɗiɗi toɗɗetee (ɗiin ngoni Neema, Ayyuun, Kiifa, Kayhayɗi, Eeleega, Rooso, Attaar e Tiisiksaɗ ko debbo e gorko njahdata. ɓonande diiwanuuji ɗo depiteeji tati toɗ- ɗetee (Nuwaadibu e Sehilbaabiɗ so debbo ardaaki, alaa e sago wona ɗiɗmo. ɓonande doggi depiteeji ɓur- ɗi yimɓe tato (doggol Nuwaasoot e doggol ngenndiɗ, e nder limoore yimɓe nayo fof, alaa e sago waɗa rewɓe ɗiɗo e worɓe ɗiɗo. Ina waawi wiyeede noon addani rewɓe ɓe dañde ɗiiɗoo palasuuji ko darnde laamu ngu e yiɗde mum kam e darnde rewɓe ɓe e koye mum en e partiiji politik, teeRti noon e ardinɓe rewɓe e nder doggi mum en.

Ƴoogirde : AMI, Firo : Bookara Aamadu Bah

Quitter la version mobile