He winndannde men ɓennunde en mbaɗiino naatirde e ganndal ƴellito. Yimɓe mbaɗi heedtindo maggal hakkunde gannde goɗɗe gummorinooɗe firde nguuri ndii e fiyakuuji mum. En keɓiino rokkude jaale tammbiiɗe ƴellito: njeña ( yeño, jibinere), seerandere, suɓto. En cifinooma kadi ɗeeɗoo jaale tati fof, njoofi-ɗen darnde gootal heen kala. E winndannde men hannde, en njokkat ƴeewe men dow nguuri ndii, he yoga e mbaykaaji mum ; njeewten nguura e njeña, haa ngaren e anndinoore leñol kulliwol.
Ko adii fof, miijanteeri ƴellito dartorii ko wonde nguuratewon kimmiri ko geɗe ɗiɗi diiñorɗe : heddaade e nguurndam (wadde heɓde ñamri e daɗde conngooji), yanti heen yeñde (wadde heɓde genndigel – wonande kulle ɗe jeñgol mumen fawii e dentinal njogoramiwal, ma en njiy wonde wonaa kulle fof mbayi noon).
Ndee ladde wuuraande ko finnunde sanne ; ngati, ina hasii, nguurateewon so njiɗii heddaade he nguurndam alaa e sago kon njaltina ngoɗkon he nguurndam mumen. Nde tawnoo ñamri makkon ko nguurateewon hono makkon ! Hoto njejjiten wonde puɗi e koye mumen ko nguurateewon katojinkon e nguura e njeña ngam ƴellito mumen.
Tuugnaade e ñamri kullon, eɗen mbaawi teskaade e makkon cete (setooje) ɗeeɗoo:
1. Conngooji : Ɗee kulle ndaddat kulle guurɗe ngam ñaamde.
2. Ñaamjiiɓa : Ɗee ñaamat kulle maayɗe.
3. Ñaampuɗi : Ɗee kulle ñaamata ko ko iwi e puɗi.
4. Ñaamjaañe : Ɗee nguuri ko ko kulle goɗɗe njaañata caggal dolngo.
Ɗoo noon alaa e sago tesko-ɗen, ko adii fof, wonde kullon keewkon ina nawda sifaaji nguura keewɗi. Yeru, neɗɗo ko kullel ñaampuɗiwel, kadi conngowel (raddo, awo, waaño), ene heewi nii ɗo o woni ñaamjiiɓawo (maa nii ñaamjaañewel, ngati won bannge e he njuumri ko jaañe koowokon, so joñaama ɓiɗam ummotooɗam e puɗi ɗam). Ko refti heen, ina waɗi kullon mbaylowon sifaa nguura mumen so dumunnaaji mbayliima. So ɗum yawtii, paamen kadi ɗee cete ina peccitoo e cete goɗɗe keewɗe ɗe en limtataa he ndee winndannde.
Jooni noon, so wiyaama conngooji, wiyaama kadi sonngere (hono kuuɓal ko sonngatee koo). Etee ɗoo kadi, ina heewi kullon ngonkon ɗiɗi ɗii kala ! Hono wonde conngowel tawa kadi ina woni conngerel. So en ƴeewii yeru gertogal; ko ngal sonngere ulluundu walla daga, kono kadi ko ngal conngowal koowooje maa gilɗi. Ko hono noon ne kadi faaɓru woniri sonngere bolle e goorooɗe, tawa kadi ko ndu sonngooru koowooje ɗe ndu meɓɓotoo ɗee.
Ndeen noon, to batte nguura, hono tiigorgal gadanal nguurndam, guuranteege ko ñaamondirooje e koye mumen. Ina woodi wadde callale ñamantiwe hakkunde majje. Puɗi keewɗi ngittataa nguura mumen e guuranteeje goɗɗe. Ɗi ciiɓoto diƴƴe, e kuuje kemitiwe goɗɗe nder lesdi e nder mbeeyu – hay so ina woodi puɗi conngooji kulle guurɗe ɗi en njeewtataa jooni. E dow ɗii puɗi ciiɓotooɗi nguura mumen nder ‘maayndi’, kulle ko heen ndurata. E nder ɗee kulle durooje, heen ko puɗi tan ɓuri heeroraade (ñaampuɗiwe), goɗɗe ina nguura kadi e dow kulle goɗɗe, ɗeen ne goɗɗe ina nguura e dow mumen… Wadde ko jiiɓru mawndu woni ɗoon.
Won noon ko foti teskeede sanne : kulle, hay conngeeje ɗee, ɓuraa waawde ñaamde nanndooje mumen, hono ɗe ɗe njiidi leñol. Ina waɗa kono ko ceɗta so yerondiraama e woɗa ñaamondiral kaa. Sahaa, ko rafi walla heege ɓurtunge addata ɗum. Hay so noon ina waɗi kullon gaandorikon ɗum, teeŋti nder ŋaayooje (ko wayi no njambale e njaay-pelloowon); to kon ɗoon, ina heewi to dewel ngel ñaami gorel ngel caggal jotondiral njongoramiwal. Ɗuum ina jogii ɓurorɗe ƴellitiwe ɗe njeewtoyten so binndanɗe ɗee ngoɗɗoyii.
Ɗum fof e wayde noon, sonngere ɓuri jaalaade tigi-rigi ko hakkunde leƴƴi kulle ceertuɗi, kono wonaa nder leñol e hoore mum.
Jooni noon, so en ngartii e mbaydi ɗimmiri ƴellito ndii, hono njeña (walla jeñgol), ma en taw wonnde ndii-ɗoon ina lutndii nguura kaa. Ɗoon ɗo kulle ɓuri waawde wuurde e kulle ɗe leƴƴi goɗɗi (hay liɗɗi ñaamooji liɗɗi, ɓuri waawde ñaamde ko ɗi leƴƴi goɗɗi), njeña kañum ina saɗi ɗo taaɓii keeri leñol. Ina jeyaa e anndinoore “leñol kulliwol” waawde goodateeje mum yeñdude, tawa ko ƴeñti heen koo ina wuura, kadi tawa kam e hoore mum ina yeña. Wadde ko njeña nii anndinta en hol to keeri leñol kulle keedi. Ma en njiyoy wonde leñol yimɓe e leñol deemooji ina ɓadondiri sanne, kono ngal jiidigal fof e laaɓtude (gila e mbaydi haa e terɗiwal, kan e sehiwal, tawa ɗum fof daɗɗii ɗum ko artiwal), sifaaji ɗiɗi ɗii, hono neɗɗo e deemooru, mbaawaa yeñdude. Wadde keerol nani ɗoon. Ko ɗum waɗi yimɓe e deemooji ngoni leƴƴi ɗiɗi ceertuɗi, hay so eɗi njiidi sanne.
So en ƴettii taktake e cewɗi, ɗee kulle ina njeñda. Kono ɗe ngonaa leñol gootol kadi, nde tawnoo njeñdi ndii ko ndimari (waawaa yeñde): wadde horiima notaade anndinoore leñol kulliwol ndee fof. Ko hono noon ne pucci e bamɗi ina mbaawi yeñdude, kono njeñdi mumen waawaa yeñde; ndeen noon pucci e bamɗi ngonaa leñol gootol.
Hono ɗii yeruuji kulle jeñdooɗe tawa njeñdi mumen yeñataa, ina kolla jiidigal mawngal hakkunde majje (caggal nii nanndugal majje ŋari e seho). Ŋati hono ɗiin leƴƴi kulle ngiwi ko e leñol gootol, no laabi ɗiɗi celi ngiwirta e laawol gootol nii. Wadde ko leƴƴi celi ngoni ɗoon, tawa celal majji ɓooyaani tawa haa ko ina haɗa ɗi yeñdude, hay so ngal ɓooyii haa ko mbaydiiji ɗii ina ceerta, e ko njeñdi majji ina rimoriɗa. En ngarii ɗoo e toɓɓere fattamlamre nder miijanteeri ƴellito, hono ‘lekki ƴellito’. Hol no cate leƴƴi kulle e puƴi, mbammbondirta ina celiyaha e dow foobre arwaniire ndee, haa njaltine heewandere teskaande hannde dow lesdi ndii e woɗnde, ɓurnde heewnde, momtiinde haa laaɓi so wonaa batte ɗaccaani ? Ɗum wonayta ko loowdi binndanɗe garooje.
Muhammadu Faalil Sih