lundi, décembre 1, 2025
Google search engine
JaɓɓordeJojjanɗeƁiyleydiyaagal : Dabi woote

Ɓiyleydiyaagal : Dabi woote

Jamirooje kuftodinɗe

  1. jaawinde nder biro woote ina haɗaa.
  2. Ko hooreejo biro woote kam e jooɗaniiɗo CENI tan njamiraa huutoraade telefon portaable, hay ɓeen ne tawa ko e geɗe golle kalfinaa ɗe.
  3. Koppiiji walla fotokoppiiji doggi woote (listes électorales) njamiraaka e nder birooji woote so wonaa doggi ɗi laamu rokki biro woote walla jooɗaniiɓe CENI ɗi.
  4. Denndaangal yimɓe jaɓaaɓe e nder biro woote ina poti wallitde mbele woote ɗe ina mbaɗa nder deeƴre e kellifuya e yankinaare.

Biro woote

Biro woote joopii ko ɗeeɗoo geɗe ɗiɗi kala :

  1. yimɓe jeyaaɓe e biro he;
  2. nokku biro o e hoore mum. Terɗe biro woote ko tati (3) : hooreejo e sukkuɓe ɗiɗo.

Ina jaɓee nder biro woote he : jonaaɗo CENI, yonaaɓe kanndidaaji maa doggi kanndidaaji, ƴeewooɓe (observateurs).

Hol potɗo wootde ? Sarɗiiji neɗɗo foti huuɓnude haa woota ko ɗiiɗoo :

  • innde mum tawee e doggol woote he l hollitde kartal mum dentitee
  • E woote garooje ɗe, biro woote kala ina foti waɗde mbakanon woote (irnuuji) taton e joowe tati kaayitaaji woote :
  • Kaayitaaji woote ooli ngam woote meeri.
  • Kaayitaaji woot haako ñebbe (werta) wonande woote depiteeji nokku o
  • Kaayitaji woote daneeji wonande woote depitee doggol ngenndiwol ngol (liste nationale).

Heen kaayit kala foti looweede, caggal nde neɗɗo suɓii, ko e wakannde nde nanndi goobu.

Daawe woote :

  1. gootoowo o naata biro woote ɗe ;
  2. biro woote ɗe cunnoo holi kanko (kartal makko dentitee, mbele innde makko ina e doggol woote ɗe, kartal makko woote) ;
  3. terɗe biro ɗe cunnoo no moƴƴi peɗeeli makko so tawii moddaani kaadam (lankara). gootoowo o ƴetta ɗereeji woote tati ɗii kala ngam suɓoyaade ;
  4. wirnoyoo (isoloir) ngam suɓaade.

Ko nii suɓretee: o winnda alkulal «B» arab, walla o fiya tampoŋ “a voté“ e suudu mehru sawndiindu maande ɓe wootanta ɓe ;

Tesko : wirnorde nde ina foti waɗde nokku ɗo neɗɗo waawi wertude kaayit woote o haa winnda heen walla haa fawa heen tampoŋ o no feewirta nii.

Caggal nde o suɓii, o hofa kaayit woote o (hoto yimɓe njiyde ko o suɓii ko), o naatna heen kaayit kala e bakanel mum. o sinñina yeeso innde makko e dow doggol woote ngol. Gooto e terɗe biro ɗe fiya tampoR « a voté » e dow kartal makko woote, sowta innde gootɗo daande dow. 4 gootɗo o suuwa feɗeendu mum yomnordu nanru ndu e kaadam he, yalta biro o.

Daawe teskinɗe

1. Caggal nde gootoowo o naati biro woote, o tottat ardiiɓe biro ɓe cartal makko dentitee e kartal makko woote (ngal- ɗoo wonaa alaa e sago). Ɓe koolkisoo so innde makko ina e doggol woote ngol

2. So innde makko ina e doggol he, o ƴetta e joowre heen kala kaayit gooto, o wirnoyoo ngam suɓaade : woni o ƴetta kaayitaaji 3.

3. So o gaynii suɓaade o naatna heen kaayit kala e wakannde mum (nde nanndi goobu)

Nguyka woote e kuuge mum

Ɗeeɗoo kuuge ɗiɗi walla gootal e mum en ina mbaawi faweede e kalfinaaɗe heɓde walla limde walla hiñde ɗereeji woote so tawii majjinii walla suuɗii walla ɓeydii walla bonnii ɗeereeji walla innde : kasoo hitaande haa duuɓi joy kam e amaande (amende) 18 000 haa 180 000 mbuuɗu.

Kala neɗɗo, jeyaaɗo ardiiɓe wooteeji ɗi (jeyaaɓe e goomuuji administaraasiyoR, walla gullitagol, walla biro woote), teyɗo yaɓɓude sariya woote walla haɗi woote rewde laawol walla saakti sirlu woote walla haɗi woote yahrude no moƴƴi walla wayli njeñtudi woote, yo won ko idii woote ɗe walla ñalnde woote ɗe walla caggal majje maa fawe amaande 7 200 haa 36 000 mbuuɗu, sokee lewru haa hitaande, walla fawee gootal e ɗee kuuge.

Tesko : Ɗeeɗoo baylaaɗe ittaa ko e jaaynde wiyeteende Sofaa

Binndanɗe gadiiɗe
Binndanɗe garooje
RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments