JaɓɓordeFƁPMƁoggee - GIE-DYNN : ngam nafoore yimɓe

Ɓoggee – GIE-DYNN : ngam nafoore yimɓe

Geɗe cakkitiiɗe kewde, paatuɗe e peewnugol ngesa Ɓoggee (casier pilote de Boghé) ine ceedtoo huunde nde ɓoggeenaaɓe meeɗaa sikkitaade : ardiiɓe GIE-DYNN meeɗaa waasde daranaade nafooje remooɓe nokku oo.

Hono no noddaango kollitgol eɓɓaande golle (appel à propositions), ngo Jaagordu Ndema e Sonader noddi ngoo, eɓɓaande jaajtingol ngesa Ɓoggee ine lartii he 2 210 ektaar ɗi gollondiral juɓɓungal, kesal, duumotoongal foti gollaade. Ndee eɓɓaande noon naatti ko he tuugnorgal ngenndiwal kesɗingol ndema, tawi faanditaa heen ko ɓeydude coñal rewrude e naatnugol heen karalle juumtuɗe, e semmbinde ndimaagu nguura.

Ko njuɓɓudi nokku oo tammbii feere ndee

Gila e fuɗɗoode, laamu ine heɓtini darnde tiiɗnde remooɓe nokku oo poti daraade heen, ɓeen remooɓe jeyaaɓe he njuɓɓudi GIE-DYNN, innaandi heen haa laaɓti, no gollodiiɓe rowrowɓe ngesa baa. Ɗum ɗoon noon wonaa sabu mehre : ko seedtaade keɓtingol darnde ndii njuɓɓudi darii e nokku hee, caggal duuɓi keewɗi golle, e juɓɓugol e kumpitagol ndema nder nokku oo.

Ɗum ɗoon ine luurondiri e won ɗiin sikkeeji, sibu ardiiɓe GIE-DYNN meeɗaa jooɗaade. Ɓe ndewindiima no moƴƴi eɓɓaande gollondiral baɗdanoongal e African Agriculture, ngal baasgol mum yuumtude jibini kulhuli dagiiɗi nder remooɓe ɓee.

Yiyannde moƴƴere diwtugol caɗeele

Ardiiɓe GIE-DYNN kuccanirii ɗee caɗeele kellifuya e yiyannde laaɓtunde. Ɓe calii jebbilaade, ɓe ummanii waɗde jokkondire ngam jeertinde, haaldeede e sakkude peeje. Faandaare maɓɓe ine laaɓti : ko salaade leyɗe ndema Ɓoggee paatinee he ko wonaa nafoore yimɓe nokku oo.

Ko he nder ɗuum laamu nanani ɓe dallinannde maɓɓe ndee. Jaltingol noddaango kollitgol eɓɓaande golle kesol ngol, ko jaabtowol memotoongol ngoƴaaji maɓɓe. Ngol feeñnini ko yiɗde ɓamtude eɓɓaande ndee, suɓanoo ɗum gollodiiɓe hoolniiɓe, jogiiɓe karallaagal e ndaɗɗudi kaalis njonndi, waawɓe gollodaade e remooɓe nokku oo.

Huufo hoolniingo dañaama hankadi

Noddaango kollitgol eɓɓaande golle heso ngoo ine waɗi baɗɗiiɗe laaɓtuɗe : tiimtorgal faggudu, feere denndingol jawdi, gadde kaalis, mbaydi peewnugol leydi, ndemateeje, ekn. A ngo dottani gollodteeɓe ɓee kadi won ɗiin newuyaaji (baawgol huutoraade mahaaɗe tammbiiɗe, duuso to bannge njuɓɓudi, kasdi nokkuuji kisnaandi), tawi noon gollooɓe nokku oo ine njokki daraade heen darnde teeŋtunde.

Ngoo huufo hiisngo ine yiyraa no feere hesere moƴƴere no feewi. Sibu ande usta pepindagol walla huufo niɓɓo, ngo teeŋtina laaɓal to bannge cuɓagol gollodiiɓe.

Laɓɓitingol darnde GIE-DYNN nder eɓɓaande ngesa Ɓoggee

Ɓeto darnde GIE-DYNN waɗaango ngoo tuugii ko e geɗe memotooɗe, baawɗe hoolkiseede, tee ine luurondiri no won heen mbiyrata nii.

GIE-DYNN ɗowii nder duuɓi keewɗi, binnditagol e peccitagol lowe ndema jom leydi en, rewrude e joɗle limtilimtinɗe ngam ñawndude jiiɓo-jiiɓo jeyi leydi mettungo jiiɓtude.

Caggal ɗuum GIE-DYNN lonngini huufo renndaango ngesa baa, salii naatde e pelol cooygol leydi baawnongol saabaade keɓtugol majje.

GIE-DYNN jokkondirii e gollooɓe ɗiɗo. Golloowo gadano oo kam fof e jogaade humpito yuumtungo ko ine vura duuɓi ɗiɗi ndema, ko gerew puuyɗo addani ɗum yaltude heen sabu bonireede heen ko heewi. Ɗiɗmo oo, hono African Agriculture, yaltu heen caggal nde fadaa duuɓi ɗiɗi fuɗɗaaki golle.

Ɗee caɗeele fof kaɗaani GIE-DYNN heɓde :

  • Hunaare laamu feewnitde kolongal ngal ;
  • Jaɓde rokkude seedantaagal jeyi leydi denndangal, gaddotoongal kisnugol leydi ndema ndii.

E joofirde, ngoo ɗoo nodaango kollitgol eɓɓaande golle ngo Sonader noddi, teeŋtinii remata leydi ndii ko remooɓe yuɓɓuɓe nder GIR-DYNN.

Ɗee geɗe kala ine kollita wonde GIE-DYNN meeɗaa jooɗaade, meeɗaa seerde daranaade nafooje ɓoggeenaaɓe.

Yimɓe teeŋtinii hoolaare mum en

Ɗum ɗoo noon bettaani ɓoggeenaaɓe e gure catiiɗe ɗum, sibu ko huunde jooɗtanoonde : Ardiiɓe GIN-DYNN cooynaani jikke, ko yimɓe hoolniiɓe.

Ardiiɓe GIE-DYNN kollii ɗaananooki. Ɓe mbaawii arditaade, e jeertinde e gollaade nde haani ndee, ɓe mbaawii haɗde eɓɓaande ndee lofaade walla selde laawol mum, e woɗɗitaade paandaale mum gadane.

Faade e coftal ndema kesal

Daawal kesal udditiima. Ngal tuugii ko gollondiral kesal, ɓurngal moƴƴude huufo, ɓurngal fotde, ɗo nafooje remooɓe nokku oo ɓuri kadi teskeede e hisneede.

Hay so caɗeele ine lutti heewde ne, yimɓe ine njenanaa geɗel : Jeertaare ardiiɓe GIE-DYNN e baawgol mum en haaldude e laamu, addanii eɓɓaande kolongal Ɓoggee loowtude bolol mum gadanol ngol – hono bolol ƴellitaare ndema kuuɓtodinka, ɓooyoowa, naftoowa diiwal ngal fof.

Hannde fof Ɓoggee ɓuri wonde yeru renndo yuɓɓungo, hattanngo daranaade nafooje mum e ƴettude peeje mawɗe battinoyooje he janngo mum.

Binndanɗe gadiiɗe
RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments