vendredi, octobre 24, 2025
Google search engine
JaɓɓordeGanndiwalƁoggol giiɗal

Ɓoggol giiɗal

Jokkorgol ɓoggol giiɗal waɗi ko neldowel giiɗal e keɓɓotoongel giiɗal, leeɓol giiɗal ina jokkondiri hakkunde mum en.

Leeɓol giiɗal waɗi ko korwe ɗiɗi weer ummiiɗo e oogaande wiyeteende silis : korwal ɓurngal famɗude ngal ina lommbii e ɓurngal mawnude ngal. Ɓurngal famɗude ngal woni ɓernde ndee ; ko e maggal caafal annoore loowngal kabaruuji ɗii rewrata. Korwal mawngal ngal, ko coomgal kuuringal e tokosal ngal ; ko kanngal ɗowata annoore ndee (so annoore ndee saytii e maggal ruttoo refta bolol, woni ɓernde ndee).

Korwe ɗiɗi ɗee ina mbaɗanee kadi kuurngal goɗngal dalli ngam hisnude fof : « ɓernde + coomgal ». Kuurngal ngal nafata tan ko soomde, alaa golle e nawgol annoore ndee.

Leeɓol giiɗal goƴngol en ngol, tekkeendi mum (hakkundol mum) ko 9 µm (mikoro meeteruuji 9). Hakkundol coomgal ngal ko 125 µm. Tekkeendi leeɓol sukundu ko hakkunde 50 haa 100 µm. Ɗum firti ko leeɓol giiɗal e coomgal ngal e kuurngal ngal fof so ndenndii, tekkeendi mum en ɗeɓata yerondirde ko e tekkeendi leeɓol sukundu. Ɓernde leeɓol giiɗal ndee, leeɓol sukundu ɓuri ɗum tekkude laabi 5 haa 10, ndeke ina famɗi no feewi !

Mbeelu (spectre) njuuteele wempeƴƴo (longueurs d’ondes) ina feccoo e pecce tati : heen feccere ko mbeelu ngu yiyotaako tolnondirnde e caafal dow-wiyolee, (Ultra-violet) heen feccere ko mbeelu njiyotoongu tolnondirngu e noorɗe/goobuuji timtimol, feccere heddiinde ndee ko mbeelu ngu yiyotaako tolnondirngu e les-boɗewol (infra rouge). Ko nguuɗoo mbeelu ngu yiyotaako (lesboɗewol) toɗɗii laylayti giiɗal. Keɓe ɗee ndewrata ko e njuuteele bempeƴƴe 1310 nm (tellagol) kam e 1490 nm (ŋabbugol) nguuɗoo mbeelu lesboɗewol.

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

S'il vous plaît entrez votre commentaire!
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments