vendredi, octobre 31, 2025
Google search engine
JaɓɓordePinalKooliƊEREWOL CIFOTONGOL : ƁARAKORDE TUMMBERE JIINGE

ƊEREWOL CIFOTONGOL : ƁARAKORDE TUMMBERE JIINGE

Keptingol, njiytaan Ɓarakorde ndee

Ɓarakorde wiyeteende Tummbere Jiinge  ena jogii kadi innde woɗnde hono Jeeriyel Tummbere. Ko ɗeɓi-duunde jogiinde sifaaji ɗiɗi, heen gooto woni ko e jeeri walla mbiyen leyɗeele toowɗe, demeteeɗe saatu ndunngu, sifaa keddiiɗo oo ko nokku ileteeɗo ummoraade e maayo Senegaal. Nde jogii ko mbaydi cawpotal ɓetowal 1000 meeteer njuuteendi dow 500m njaajeendi.

Jeeriyel Tummbere woniri ko Kayhayɗi, sara wuro Tummbere Jiinge, hirnaange ngalluure Ligisayba 1, bannge Jeeri Lommbiri. To bannge njuɓɓudi laamu, nokku oo askitintoo ko e diiwaan Gorgol (Kayhayɗi) e tunndo/ngalluure Ligisayba 1. Ngoɗɗeeki mayre e Kayhayɗi ko 22 km

Faayiida Ɓarakorde ndee to bannge daartol

Ɓarakorde ndee ko nokku ciftorɗo, heewɗo ɓure sabu nawdude:

  • Ɓokki nganndiraaki e innde Ɓokki Sammba Gelaajo Jeegi, jaambaaro daari Fuuta mo jaagorde Muritani toppitiinde Pinal e fitiram-gollaagu e Unesco nganniyii yantinde e doggol jaatiiji pineyankooji winndere.
  • Lelnde Ceerno Sheek Suleymaani Baal, gardiiɗo filñitaare seernaaɓe haa firti laamu deeniyankooɓe e 1776, sompi laamu Almameeɓe Fuuta Tooro tuggude e 1776 haa e 1890.
  • Lelnde Ceerno Maalik Gallu Bah, gooto e daɗnooɓe e Wolde Gawdal Koolɗi sara Baabaaɓe (Baraknaa), tawtoranooɗo e 1890 battannde Ceerno Sammba Jaadanaa kulɓiniiɗe, ceernaajo dowluɗo, calinooɗo garal tuubakooɓe.

Ndee ɓarakorde ena yahdi tigi e lowre, heen bannge e suɓngooji Jaagorde Pinal, anniyiinde yantinde ndiiɗoo mbaydi ɓarakorde e jaatiiji ngenndi haa nii e jaatiiji winndere, e bannge goɗɗo oo, ko dille to bannge pinal ɗe Faawru Jaatiiji Ngenndi e pelle pinal (bayɗe no FƁPM e SIFAA) njuɓɓinta e ballal PESCC.

Faayiida Ɓarakorde ndee to bannge banngagol

Geɗe keewɗe kawritɗe ena newni baɗgol Tummbere Jiinge walla Jeeriyel Tummbere wootere e ɓarakorɗe banngorɗe ɓurnde faayodinde e jeejegol Maayo Senegaal, bannge Muritani:

  • Geɗe ceedtotooɗe huunde e daartol leydi ndii (senngo daartol)
  • Kaawniiɗe njuɓɓudi hettere leydi nokku oo
  • Puɗi, diƴƴe, ndiwru e kulle ɗeɓ-duunde ndee

Jettorɗe ɓarakorde ndee: e sahaa ceeɗu, teeŋti tuggude e lewru silo haa lewru korse, laaɓi ɗiɗi ɗi mberkaaka ena ngoodi: heen gootol rewata ko Kayhayɗi(ngool ɓuri yaawde), keddingol ko Ligisayba 1. So tawii ko ndunngu, ɓarakorde ndee heɓotaako so wonaa e laana ndiyam. Ko e oon sahaa  ɗoon ɓuri welde yillaade so tawii ko ko fayti banngagol.

Tummbere Jiinge ko ngalu potngu hisneede. Yimɓe nokku oo ena mbaɗani nde pente coñciyankooje keewɗe: jeƴirɗe rewɓe, jime, jaraale aynaaɓe, conngi e keroole waañooɓe e raddooɓe, ekn.

Njaay Saydu Aamadu

Binndanɗe gadiiɗe
Binndanɗe garooje
RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments