dimanche, février 1, 2026
Google search engine
JaɓɓordeJolooje2025, mbayniigu jam

2025, mbayniigu jam

E naatirde hitaande 2026, eɗen mbaynoroo 2025 jam e kisal hay so tawii won ɗo teskaa e won e jookli aduna hee, ɗo boneeji mawɗi mbaɗi loruuji, caabii pittaali mbaasaa heen e tee e ɗum jokki.

E nder Moritani, ko ɓuri teskinde heen to bannge politigi ko duumagol deeƴre gila e kitaale 2019 e garaangal laamu Ghaswaani, ina gasa tawa waalliti ɗum ko « waba » garnooɗo e men e kitaale 2020 (ñaw lollirnoongu COVID), e leefgol luulndo e heɓaare gardiiɗo leydi e haaldeede, hay so tawii oon newuya alaa ko jibini tawo.

Ɓuri maantinde e oo mudda fof ko jeewte kuuftidinɗe jowitiiɗe e guurndam ɓesngu, porlugol jawdi laamu, ko ɓooyaani koo, tuggi naatirde jolal (noowammburu) haala bonaandeeji kitaale 1989-1991 ummitiima, ina jeyaa e ko mawnini ɗum darnde jaayanooɓe heen, sabu mawningol mum en e sifaa mo cuɓii 28 jolal e pellitgol won e tuumanooɓe saabiiɓe ɗiin warngooji « suurtude koye mum » en yaakoraade laɓɓinde heen koye mum en.

To bannge faggudu, jiytugol petoroŋ e gaas e puɗɗagol gollugol mum hakkunde Muritani e Senegaal ko ɓural mawngal wonande leydi ndii so tawii jiilgol mum rewii laawol no haanirta nii.

Caɗeele to bannge renndo ina lutti wonde ngoƴa ɓesngu nguu ko wayi no caɗtugol cogguuli geɗe garwaniije e nder nguurndam aadee, hay so tawii laamu nguu ina etoo wallitde won e ñoolaaɓe rewrude e « Taasur », rokkude ɗum en kaalisaaji walla wallitde ɗum en e safaruuji rewrude e « CNAM », hay so tawii ɗum ina woɗɗi yonde.

Ngoƴa mawka ina lutti  so jeerto mawngo feewde e baylagol ngonka weeyo ngoo, maa kulhuli jotondirɗi e sato ngoo, so faayre ilam waawngo heɓtaade wuro Nuwaasoot.

To baŋnge pinal e jaŋde, ko ruttinoo artii so naattingol ɗemɗe pulaar, sooninke e wolof e nder tippudi nehdi e jaŋde e tee ina jaalɗi tawo e hitaande 2025.

Ɗamamuya mawka inan fawaa e kaaldigal daadteteengal hakkunde laamu e lanndaaji luulndo ngoo, sabu yaakoreede ngol laawol ko goonga e laamu nguu etee yoga e partiiji luulndo ina keblanii ɗum etee nanondirii e ngoƴaaji dowrowi ɓesngu nguu ko wayi no Ñamaande Aduna (Passif humanitaire), Njiyaagu, Laawɗingol ɗemɗe ndenndiije, caɗtugol nguurndam ɓesngu ekn. beeli ko heen njowi e oo sahaa.

To bannge aduna keddiiɗo oo, ɓuri teskinde heen ko ŋakkere deeƴre teeŋti noon e won e ɗeen golwole. Yeru wolde  hakkunde Riisi e Ikren ko ina tolnoo jooni e duuɓi nay ronkaama yo joof, sabu ndiwkeeruyaagal Riisi jiidaani e wolde to fuɗɗaange ɓadiiɗo hakkunde Israayiil e Hamaas (Palestiin), hay so tawii ko wolde ɓooynde, jogiinde mbaadi keeriindi sabu yiɗde Israyiil mumtude geñgol palestinnaaɓe (duñde ɓe e uujde feewde leyɗeele goɗɗe, warngooji  yimɓe, pusgol gure ekn.) ɗum, ko caggal maɓɓe nooynaagol haala aduna oo e yaɓɓude sariyaaji nanondiraaɗi hakkunde winndere ndee kala. Bewre maɓɓe ndee noon ko yenaneede ɗo ɓe ɓaarii ɗoo ko ɗo tiiɗi, so  he Amerik, leydi ndi seeraani, sabu mum hoonaade e aduna oo, gijaade e oo sahaa leyɗeele puɗɗiiɗe ƴuuñde koye kala to bannge faggudu maa karallaagal (Iraa, Venezuela…).

Leyɗeele Afirik ndaɗaani e ɗiin bonanndeeji kala : to leydi Sudaan pelɓondiral hakkunde fooɗondirooɓe laamu (Burhaan laamiiɗo hannde oo e Hmeyti cerindiiɗo laamu ngu) naatnii leydi ndii e kaɗaw bonɗo : uujo yoga e ɓesngu ngu feewde Caad e warngo yoga e maɓɓe jiidaani e caɗeele nguura e heege pawiiɗe e maɓɓe. Jihaadiyankooɓe inan owni hakkillaaji ɓesnguuli Mali, Niseer e Burkina fasoo haa ko goodaangal leydi Maali hannde ina faayni. Jiidaani noon e nder won e jookli nder Afirik roŋkaama  yo konuuji mum en ngoɗɗito kala ko abbittii e pollugol laamuuji sabu fedde CEDEAO ina harmini ɗum, kono jeyaaɓe e ndeen fedde kormaaki ɗum, Gine Bsaawo e Benee lombii hannde ko e kaan ngonka.

Waylo -waylo to bannge weeyo aduna oo ɓeydiima teeŋtude e hitaande 2025   jaahiyaaji keewɗi peeñii e nder winndere nde (cumuuli, ile, jerɓugol leydi…) ɗum ina hollira tan ballondiral e paabondiral ina jojji hakkunde leyɗeele aduna oo kala hay so tawi diisnondire hakkunde maɓɓe feññinii luure keewɗe hakkunde leyɗe ƴellitiiɗe ɗee e leyɗeele loowɗe laawol ngam abbaade ɓe.

Ƴeewtagol kewkewe hitaande 2025 hollirii wonde adunao oo woni tigi ko e waylo-waaylo doondiiɗo caɗeele keewɗe ɗaɓɓuɗe mbayligaaji, e tee Muritani heboraani luuteede ɗum.

Yo 2026 naatir en jam e kisal, ɓurana en 2025.

Maamuudu Haaruuna Joop.

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments