mercredi, octobre 22, 2025
Google search engine
AccueilƊemɗe21 feebariyee, ñalawma winndereejo ɗemngal neeniwal : gollordu dallinannde

21 feebariyee, ñalawma winndereejo ɗemngal neeniwal : gollordu dallinannde

Caggal hooreejo, ko Dr Alasan Jah rokkaa konngol, ɗuum ko e udditgol ñalngu nguu. Caggal ɗuum, to joɗnde Dallinannde too, yeewtere heewnde faayiida yuɓɓinaama toon e gardagol cukko-hooreejo, hono Mammadu Haasi Mbay, e tawtoreede hooreeɓe teddungal, (hono Sammba Joom Bah; Mammadu Siley Bah, e Umaar Idiriisa Saawo), e carɗoowo tedduɗo Kajjata Maalik Jallo, e hooreejo Afrik Ummital, hono Muusaa Mammadu Jallo, e seernaaɓe gollinooɓe he Duɗal ɗemɗe ngenndiije (Aamadu Seydi Jiggo, Abdulaay Haaruuna Sih, Faatimata Joop), e janngunooɓe he duɗe ƴeewndorɗe (Usmaan Kan, Aysata Raasin Njom, Raki Kamara, Aysata Aali Bah…) e hoohooɓe fedde ndee woɗɓe. Maa en njaltin huunde e haala maɓɓe he ndeeɗoo tonngoode, ko heƴaani heen koo, e tonngoode 200, so Alla jaɓii; ɓe njaɓana en ngantu…

Mammadu Mbay

Dallinannde ndee ko laawɗinde ɗemɗe ngenndiije ɗee e naatnude ɗum en e tippudi nehdi e jaŋde.

So ina laartee, alaa e sago, njogano-ɗen ɗum daliilu.  Wonaa tan emin njiɗi, emin mbaɗa. Ina foti waɗeede, to bannge hakke, tee ina foti siyneede. To karallaagal jaŋde ko ɗum hakke, wonande janngoowo e potal fof ina laaɓndaa e dallinande men ndee.

To bannge karallaagal won ko waɗaa heen, sabu liggaama e leydi ndii, tee won ko jibini. Ina moƴƴi, ina wallita ina suusna. Waɗde ko laaɓndoto-ɗen koo, ko huunde rewnde laawol, wonaa huunde feelaande, ƴeewaande to bannge ganndal. Adunaaru nduu in hawri heen, tee alaa jeddi. Heddii noon, hol no mbaɗaten, haa ɗum waawaa siyde. To bannge miijo am, mi juutnotaako e dallinannde ndee, sabu e njoorto am, wonɓe ɗooɓee fof ina paami ko paam-mi koo, walla nii ko ɓuri ɗuum. Paam-mi noon ko ɓe mbiyata weli jinngande ko duudotooɗo. Ko laaɓndoto-ɗen koo, so en mbiyii yo ɗemɗe men njannge, yo laawɗine, eɗen njogii heen hakke. Kono ɓeydata ɗum wallude ko enen. Ko darnde men ndee ɓur-mi yiɗde teeŋtinde. Mbeɗe goongɗini wonde joom ɗemɗe en ɓee (Pulaar, wolof, sooninke) so ndarodiima mbaɗii ɗum haaju mumen, ngoƴa mum fof ko ɗuum, ina waawi gasa, kono so tawii ko won yimɓe tan kaalata, won to njahataa e leydi hee, tawi a nanataa goytaali ɗii, mi wiyataa wonataa, kono leelat.

Alaa e sago enen ne keblo-ɗen to bannge kaɓirɗe, sabu jaŋde wonaa huunde fepindteende. Jaŋde laaɓndii ko loowdi e karallaagal, ɗuum noon joom en ɗemɗe ɗee, annduɓe gannde he ɗemɗe goɗɗe ɗee, yo ɓe eggin gannde ɓe mbaɗta e ɗemɗe ɗee. Sabu hay ɗemngal gootal araani ina loowi ganndal, ɗe loowa tan, kadi gannde ɗee alaa jeyɗo ɗum en. So yaltii ko yimɓe fof ndenndi. Ganndal alaa pooɗondiral ina waawi fecceede, tawi bonnanaani hay gooto. Yeru : so mi luɓiima ɗoo deftere, a janngii, hay dara bonnantaa kam, ɓeydotoo ko sarde ganndal ngal, yeru no duɗal nii, gooto fof nokkira yeynoo. Njannginen, njannginirten ko udditde duɗe hay sinno ko duɗe gaggaaji (jardin d’enfants), to bannge laawol, yamiraa ko yo janngine e ɗemngal mum. Eɗen njogii hakke waɗde ɗuum, heddii ko ciynugol. Kono newaaki, so tawii a ƴettii sukaaɓe leydi leƴƴi fof ina heen, a waawaa wiyde aɗa janngina ɓee, aɗa woppa ɓee. Kono haalpulaar en so tawii mbaɗii duɗal mumen, mbaɗii heen sukaaɓe mumen, hay gooto haɗaani ɗum en. Tee ina wona, mawɓe ɓee ne njannga. So tawii noon eɗen mbiya, ɗemngal ngal yo won ɗemngal liggorgal, waɗde ngal wonata ko ɗemngal ganndal tigi tigi. En noddiraani yimɓe mbellama pittaali, alaa, ko yo wood ko nafi.

Won ko gollaa ɗoo. Ɗuum noon, laaɓndito-ɗen koye men, hol ko saabii leyɗe kuutortooɗe ɗemɗe mumen ɗee ɓamtii, enen en ɓamtaaki ? Hol ko tagi leyɗe kuutortooɗe ɗemɗe jananee ɗee fof ɓamtaaki ? Ɗum joom mum so ƴeewii, ma faam ko woni heen.  Ɗoo e leydi hee ƴeewndo mum waɗanooma jarribo. Jarribo ngoo geɗe tati nana heen. Huufnooɓe duɗe ɗee. 2. janngannooɓe ɓee, 3. janngantonooɓe ɓee (jinnaaɓe). Kala nuunɗuɗo ina anndi nafoore wonnde heen. Yeru mum ko 30 jannginoowo ƴettanooma heen, ɗemngal fof yimɓe sappo. Jannginatnooɓe ɓee, gooto fof dañii heen, heewɓe heen ngonii horooɓe. Kamɓe fof kadi, eɓe nganndi nde ɓe njanngi ɗemngal maɓɓe, ɓe ɓuri huɓindaade ko ɓe njanngunoo e ɗemɗe goɗɗe ɗee. Sukaaɓe janngatnooɓe ɓee, kala ko potnoo janngude e duuɓi tati, njanngii ɗum, kuɓindii ɗum e duuɓi tati. To bannge jinnaaɓe ɓee, ina e leydi hee, so mbiyaama Pulaar neyɓintaa bool, wonaa goonga. Ina waɗi wonɓe ɗoo, ko heen nguuri, alaa ko njanngi, so wonaa Pulaar. Teeŋtintu-mi ko darnde men, goonga e goonga wonaa caakaan.

Geɗel goɗngel ngel, kala ɗo woytee e laamu, yeru gese am nii, ee galleeji amen heɓtaama, yo woyte ɗemɗe ɗee yo naat e tippudi nehdi e jaŋde, yo won jimol men. Kala ɗo ndari-ɗen e laamu nguu, yo en ngullito ɗum. Leera e noppi maɓɓe, ko yimɓe ndaranii ɗum, njiɗi yo ɗum siy. Ko adunaaru nduu fof ɗaɓɓiti ɗum, tee ko nafoore leydi ndii. Deeƴre leydi ndii e yaltude ɗum e leefre, baasal ko rewrude e ɗemɗe ɗee. Mbaylaandi jaŋde waɗaama laabi limtinɗi, alaa ko nafi, waɗi ɗum ko ɗo fawii ɗoo feewaani. Ɗemɗe ɗee ngoni njogitaaje, taftaade sukaaɓe men no njiɗir-ɗen nii, njalten e Baasal, feere woɗnde alaa. Heddii noon ko ɗemɗe ɗee, ko ɗemɗe nayi njogi-ɗen. Anndu so aɗa yiiloo hujja maa, won dariiɗo ina yiiloo hujja mum, enen fof ndenndi heen, Arab oo, Pulaar oo, Sooninke oo, Wolof oo, gooto fof yo heɓ hakke mum. Ndeen njeedaten, mbaawen liggaade, enen fof mbaawen anndude nafoore leydi ndii. To bannge ko bonnata koo, janngude ɗemɗe koɗe suurkat tan, kono huɓɓataa. So tawii joom mum janngunoo ɗum ko he ɗemngal mum, ɓurata waawde ɗum laabi teemedere. Aamiin Alla walla en, mbele yonta garoowo waasaa rewde ɗoon.

On Njaaraama.

RELATED ARTICLES

LAISSER UN COMMENTAIRE

S'il vous plaît entrez votre commentaire!
S'il vous plaît entrez votre nom ici

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments