Ñalnde 25 silto (settaambar) 2024, sooninkooɓe mawninii Ñalawma winndere baɗanaaɗo ɗemngal Sooninkoore. Ko ngol woni gadanol ko ñalawma oo ine mawninee, caggal nde Unesco (Njuɓɓudi Ngenndiije Dentuɗe Nehdi e Jaŋde, e Ganndiwal e Pinal) felliti ɗum he joɗnde 217ɓiire Diiso mum siynoowo, he kawle (oktoobar) 2023. Huunde mawnde he daartol ngal ɗemngal, sibu ko kanngal woni ɗemngal ɗimmal dañde ɗuum, caggal ɗemngal Siwahili. Tiitoonde ñalngu hikka nguu ko « Sooninkoore he yonta limniwal (Le Sooninke à l’ère du numérique) ».
Ñalawma oo mawniniraa he Nuwaasoot, e gardagol Wagadu Saane (AMPLCS), ko pottital mawngal ɗo Diiwre Nuwaasoot ɗoo, he tawtoreede Jaagorgal pinal leydi ndii, hono Huseyn wul Meddu, e Gardo Duɗal Ɓamtaare e Jaŋde Ɗemɗe ngenndiije, hono Mbu Setaa Jagana, e Hooreeɓe pelle pinal tati ɗee, e hoohooɓe woɗɓe. Ko ɗoon kadi wejo waɗaa, jeewte tati njeewtaa. Caggal ɗuum hiirde pinal yuɓɓinoyaa to La Case.
E wiyde Usmaan Jagana, hooreejo Fedde Kisal sooninkoore : « sooninkoore ine jeyaa he ɗemɗe kulanaaɗe majjude sabu famɗude haalooɓe. Ndeen, sooninkooɓe mbiyetenoo ko uddiiɓe, ko ɗemngal mum en tan kaalata, kono jooni, ɓe ɓuri waawde haalde ko ɗemɗe goɗɗe, haa teeŋti he ɗanniyankooɓe amen, ɗo min poti gollaade mbele jinnaaɓe ine kaalda he sukaaɓe amen sooninkoore ».
Eɗen mbaawi wiyde tan, ko sooninkoore waɗanaa ñalawma koo, maa wallitde ɗum hisde, kadi semmbina haalooɓe ɗum. Eɗen ngoongɗini noon, daɗndata ɗemngal ko haaleede e huutoreede, winndeede e janngireede, e laawɗineede he nder leyɗe ɗo haaletee ɗoo.
Bookara Aamadu Bah