Ndiyam ceniɗam wonande Nuwaadibu
E nder ndeeɗoo eɓɓaande fotde 160 km (seɓi seeɗa hakkunde Nuwaasoot e Butilimiit tuwooji maa ubbe nder leydi, robinaaji 6 200 maa ceŋane won ɗiin galleeji, tawa ko e njaru ballal, yantude e bornooji 5. Shatoo ndiyam (Château d’eau nawoowo fotde 1 000 m3, mo meeteruuji 20 tooweeki maa mahe. Satoo goɗɗo kadi, nawoowo 750 m3, mo meeteruuji 10 tooweeki ma mahe. Ko laamu Muritani e FADES mbaɗdi heen juuɗe mum en, fotde: 3 200 000 000 UM. Gollotoo ɗum ko sosiyetee Sinuwaa gooto, e nder daawal lebbi 18.
Ɓerɗe Nuwaadibunaaɓe ina mbaawi lelaade, so tawii ko sinuwaa en ndokkata ɗum en ndiyam. Hol jeddoowo en ?
Muritani dañii Janngirde toownde doktoreeɓe
Muritani maa waaw heblande hoore mum hankadi doktoreeɓe mum. Ɗum ɗoo ko huunde hatojinanoonde no feewi, sibu ina famɗi leydi e nder diiwaan men oo ndi jogaaki ndee ɗoo janngirde. Ma ɗum ustu caɗeele wonande jangooɓe ɓe, leydi ndii natta yowitaade to oon bannge, tee mbaawen heblude kala ko coklu- ɗen e safrooɓe. Leydi ndi ina jogii e ooɗoo sahaa fotde porfeseruuji 20 ko fayti e cellal, ɗum jiidaa e 100 doktoreeɓe fannuyankooɓe woodaaɓe ɓee, ɗum jiidaa kadi e kuutondiral hakkunde leyɗe.
Sikke alaa ɗum maa wallit cellal ɓesngu Muritani, wallita ɓamtaare mum.
Peewnitgol laawol Suwoyraat – Nuwaadibu.
Ko mawɗo leydi ndi e hoore mum udditi golle ɗe ñalnde 26 noowammbar 2006 to Suwoyraat e tawtoreede Kalifu Mahaaɗe e jolngo, hono Ibraahiima Demmba Bah kollitɗo, e nder konngol mum, nafoore ngol ɗoo laawol. «… yimɓe ooɗoo diiwaan jebbilaninooɓe joñegol e goɗɗugol ina mbeltii nde ɗum ɗoo wonti goonga ». O jokki : « gure Suwoyraat e Efderik, beeɗondirtunooɗe juuɗe, maa mbaaw hankadi rokkondirde juuɗe, so ɗee ɗoo golle njoofii ». O hollitii wonde mahngo ngol ɗoo laawol ko daawal goɗngal ngam jokkondirde Nuwaasoot-Attaar, Suwoyaat e Biir Mogreyn. Maa ngol wallit no feewi ƴellitaare faggudu diiwanuuji ɗii, ɓamta ɓesnguuji diiwanuuji rewo leydi ndii. Maa ngol ustu kadi ɓurondire hakkunde diiwanuuji ɗii. Yanti heen, ko ɗum fuɗɗoode moƴƴere laawol peccitoowol Afrik, jokkondira Alsee e Nuwaasoot, ngol ngandu-ɗaa so joofii, maa ɓeydu gostondire faggudu e nder diiwaan hirnaange rewo Afrik.
Njuuteendi ooɗoo gudroŋ ko kilooji 25, njaajeendi makoo ko meeteruuji 6.
54 km laabi kesi nder Nuwaasoot
Hurmbiti ɗeeɗoo golle ñande 26 noowammbar ko Siidi Muhammed wul Siidina, kalifu awo e faggudu diƴƴe. Golle ɗee njopii ko 21 km gudroŋ e nder wuro ngoo, e 33 km laabi tawi ko leydi tappaandi. Njaru ɗee golle ko miliyaar e teemedde jeegom miliyoŋ ugiyya (1 600 000 000 UM. Ko nii laabi peccitorii : El Miina : 16 km ; Daar Nayiim : kilooji 5 ; Teyaaret : kilooji 2 gudroŋ ; Tafrag Seyna : kilooji 6 e feccere gudroŋ ; Riyaad : 21 km, tawi heen joy ko gudroŋ.
Gaafgol haayre Duɗal toowngal jaŋde karalle
Ko ñalnde 27 noowammbar 2006 wonnoo. Mawɗo hilifaɓe leydi ndii aafii haayre ngal ɗoo duɗal. Ngal mahetee ko ɗo Lisee Koppolaani ɗoo, gontuɗo Liisee Rooso e hitaande 1957, wonnoo ɗoo. O fuɗɗotoo janngeede ko e hitande 2008-2009. Hebletee e makko ko haralleeɓe toowɓe kam e Aasiñeeɓe toowɓe e nder fannu ganndal ndema, ngaynaaka e nguura. Heblo ngoo ko duuɓi joy. Gaa gaa heblooji ɗii, maa duɗal ngal toppito kadi ko fayti e wiɗtooji jowitiiɗi e fannuuji janngeteeɗi ɗoon ɗii. Njaru ndeeɗoo eɓɓaande ko miliyaaruuji ɗiɗi e teemedde jeegom e capanɗe nay e jeeɗiɗi miliyoŋ e teemedde jeetati e capanɗe nay e jeetati ujunere e capanɗe nay e jeegom ugiyya (2 647 848 046 UM, tawi Dowla Muritani ina difii heen 1 710 030 818 UM, ko heddii koo, ko ñamaande ummoraade e Banke Afrik ngam Ƴellitaare (Banque Africaine de Déɓeloppement – BAD. Fotde 600 000 000 UM oo ɗoo kaalis huutortee ko e coodgu kaɓirɗe e heblo jagge kuufooje e gardotooɗe ngal ɗoo Duɗal.
Renndini ɗii kabaruuji ko Bookara Aamadu Bah


