samedi, octobre 18, 2025
Google search engine
AccueilFƁPMHumpito Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani

Humpito Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani

He nder ɗii duuɓi 50 nguurndam, Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani taccii daawe keewɗe

1974 – 1976 : Daawal gadanal : suuɗaare. 

He ngal ɗoo daawal, laamu heɓtinaano fedde ndee. Golle ɗee fof, gila e jeeyngal haa e jangde, fof waɗetenoo ko he nder suuɗaare. Ardinoo fedde ndee ndeen, ko yarham mum Muhammed el Habiib Soh.

Sileymaani Kan
Sileymaani Kan

1976 – 1980 : Daawal ɗiɗmal : keɓtingol FƁPM haa Batu Mooɓondiral (BM) ngadanu.

Ko daawal darnugol njuɓɓudi fedde ndee, lollingol mayre e lelnugol laawol pinal.

Ko jeeyngal ɓurnoo daraneede nde tawnoo ko ndeen Fedde ndee jibinaa, tee oon mudda ina famɗi paamɗo nafoore jaŋde pulaar : ko heewi e yimɓe mbiyatnoo ko “alaa ko janngi Pulaar”.

Ko he maggal cate puɗɗii soseede ko nanndi e Catal Nuwaadibu walla Catal Nuwaasoot darinoongal darnde maantinde e nguurndam Fedde ndee, gila to bannge njuɓɓudi, haa to peeje golle. Angal jeyaa e cate gidiiɗe lelnude tuugnorgal golle kam e tuugnorgal njanngiin…

FƁPM dañii wune law sibu duuɓi 3 fat caggal nde nde heɓtinaa, e hitaande 1979, laamu kooninkooɓe ƴetti kuule ngam naatnude ɗemɗe ngenndiije nder jangde lekkol, ngu hunii laawɗinde ɗe… Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije sosaa ngam heblude naatnugol majje he jangde leydi ndii. Ardinoo fedde ndee e ngal ɗoo daawal ko Sileymaani Kan.

1980 – 1982 : Daawal tataɓal BM ngadanu haa BM ɗiɗmu. 

Eɗen mbaawi siforaade ngalɗoo daawal, daawal laɓɓitingol e tabitingol laawol fedde ndee, sibu ko he BM I doosɗe e sarɗiyeeji fedde ndee laɓɓitinaa haa nde waawi wooɗɗinde hoore mayre won ɗiin sikkeeji.

Kono kadi ko he ngal ɗoo daawal nde ƴellitii e banngeeji kala :

• to bannge njuɓɓudi : cate 9              ngonti 17 ;

• to bannge ngalu :  520 mb wonti 776 115 mb

•To bannge jaŋde, jeeyngal e jokkondiral…

• Cosgol Fooyre Ɓamtaare.

• Haala paatuka e alkule tonngaa, laamu yaltini yamiroore binndirgol ɗemɗe ɗee aklule latin (ɗe Unesco sakkitnoo ko ɓooyi).

1982 – 1985, Daawal nayaɓal , BM 2 haa BM 3. 

– Hare teeŋtunde faawde e humambinnaagu ;

- Cargol pinal naftowal, ƴellitoowal rewrude e jaŋde e coñce e ñeeñe ;

- Anndeede he laamu, heptineede tigi rigi sabu jokkondire kewɗe e laamu :

- jokkondiral e kalifu nehdi e jaŋde haa pelle ɗee mbellitaa huutoraade duɗe laamu, sabu heɓtineede ko daraniiɗe nafoore renndo (Jiilotoongol…)

- ɓataake feewde e kalifu kabaruuji e postooji jowitiiɗo e sifaa jaayɗe e nder leydi hee (12/01/1984 Ƴeew Fooyre tŋ 14) mo FƁPM e APROLAWO : Geɗe ɗiɗi (2) ina maantinnoo e oon ɓataake :

o ɗaɓɓaande yo waktuuji ɓurɗi henanaade keɗagol ɗii peccite he potal hakkunde ɗemɗe ngenndiije ɗee ;

o loowdi jeewte ɗee yo wayle, abbitoo he geɗe nafooje, pinndinooje, udditooje he aduna e dañde peeje no haɓtorii caɗeele ñalnde kala.

– Miijo pelle (dallinannde faatunde e TNJ (Pelle pinal tati ɗee) : “duttal fotaa wonde e naatnugol Ɗemɗe ngenndiije nder Tippudi nehdi e Jangde”.

– ko adii 59 : TNJ konoñaal; caggal ɗuum mbayliigaaji 3 (1967, 1973 e 1979) jangde ndee gallii sibu nde addantaa ɓesngu Muritani e kuuɓal mum jeytoraare to bannge pinal, nde yahdaani e ngoƴa ɓesngu Muritani jogii to bannge ɓamtaare.

- TNJ njahdundi e ngoƴaaji renndo ngoo – ñiɓiinde heen ; tuugiinde e jaŋde ɗemɗe ngenndiije.

1985-1987 : Daawal nayaɓal (BM 3 ñalnde  3, 4 e 5 abril 1985 haa BM 4, ñalnde 22, 23 e 24 sulyee 87).

Saawo Umar Idiriisa
Saawo Umar Idiriisa

- Koybitingol njuɓɓudi fedde ndee;

- Jeeyngal paatungal e TNJ e konngol biyngol “duttal fotaani wonde e naatnugol ƊnG he TNJ”;

- Jeeyngal faawde e rewɓe, jannguɓe e mawɓe;

- Wallifo defte e toownugol jaŋde ;

- Kono kadi ko daawal hoonaare fiɓnde sellunde wiynde kala laawol ngol tuugaaki e nanondiral e ngootaagu hakkunde leƴƴi leydi ndii ko laawol joolowol fedde ndee.

1987-1989 : Daawal 5ɓal  : Deestaare.

1989-1991: Daawal 6ɓal : caɗeele :

– ngoƴa fedde ndee wonnoo ko hisde e waame boomaare.

1991-1994 : Daawal 7ɓal :

– Yiilirde ngenndi ɓamtii golle e 1991.

– Ƴettitgol fedde ndee e coftal mawngal,

– Joɗnde batu diisnondiral hakkunde 9 suwee 1993 e 7 sulyee1993.

– Coftal mawngal waɗii nder cate Nuwaasoot, nuwaadibu e Kayhayɗi : kañje 3 nootii e mooɓondiral ñalnde 10 e 11 feebariyee 1994.

– Nuwaasoot waɗtaa cate keewɗe : leegal kala.

1994-1998 : Daawal 8ɓal : daawal caɗeele

– yoga e jagge fedde ndee paatii e golle dawrugol.  Yiilirde ngenndi e yiilirde catal Nuwaasoot ndenndinii joɗle ngam wallondirde wuurnude Fedde ndee.

- batuuji Yiilirde ngenndi ndartii ñalnde 27 sulyee 1998.

Aamadu Umar Jah
Aamadu Umar Jah

2003-2019 : Daawal 9ɓal : Ɓamtugol  (BM jeegom 2003 – BM jeeɗiɗi 2019) :

o dartingol njuɓɓudi (cate 17)

o luggiɗingol humpito fedde ndee to bannge jangde e tolno Yiilirde ngenndi

o ƴettitgol Fooyre Ɓamtaare (2006)

o naatgol he karalle kese : lowre internet pulaar.org sosaama he 2007. Hello Facebook he 2008. Tappirde pulaar-Muritani…

o Jaŋde : eɓɓaaɗe …

o Keɓtugol boowal FƁPM (2010);

o Lelnugol kuccam kesam (DOPS);

o Binndugol dallinannde

2019-2024 : Daawal 10ɓal BM.7 haa BM 8 (daawal dallinannde e kuccam kesam).

– Batu mooɓondiral 7 lelnanii fedde ndee paandaale kese : fedde jaŋde e mumtugol humanbinnaagu, kono kadi ko fedde daraniinde yooltude hujjaaji leƴƴi Pulaar, sooninke e wolof to bannge ɗemɗe e pinal. Nii woni mooɓondiral jeeɗaɓal jooɗinoongal ñalnde 28 e 29 desaambar 2019 dottanii fedde ndee donngal e paandaale kese. Ngal ɗoo daawal ko daawal :

– Kuccam kesam

- Ciynugol dallinannde ngam laawɗingol e naattingol ɗemɗe ngenndiije nder duɗe laamu;

– Gartirgol ɗemɗe ngenndiije nder duɗe laamu ;

– Jaajtingol fedde : cate 17 haa cate 29 ;

– ummanagol mahngo galle fedde.

Bookara Aamadu Bah

RELATED ARTICLES

LAISSER UN COMMENTAIRE

S'il vous plaît entrez votre commentaire!
S'il vous plaît entrez votre nom ici

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments