Cukko hooreejo Catal FƁPM to Nuwaadibu, hono Muusaa Bah, ine winndi deftere, tiitoonde mum ko “Dañaani taɓɓe, dañi yoolaare”. Fooyre Ɓamtaare ine anniyii yaltinande on deftere ndee fof, taƴre taƴre, haa nde joofi fof.
Eɗen puɗɗoo he ndeeɗoo tonngoode.
Jubhande he nguurndam ballifiiɗo deftere ndee, hono Muusaa Mammadu Bah noddirteeɗo Muuse Bah.
Muusaa jibinaa ko he hitaande 1964 to Moongel, falnde Ageylaat, diiwaan Gorgol. O waɗi Jaŋde makko tokosere ko to Deysarak (Moongel), jaŋde makko to Kayhayɗi, e jaŋde makko fanniyankoore (technicien génie civil) to Alaseri. O liggiima he oon fannu e nokkuji keewɗi fitiram-golleeji e birooji mum walla ngam rewindaade golle liggeteeɗe ɗee e jaati (ɗowoowo golle).
Muusaa ko ngenndiyanke, cukko Hooreejo catal Fedde Ɓamtaare Pulaar to Nuwaadiibu.
Gila he cukaagu omo teskoraa yiɗde geɗe pinal e finaa-tawaa, gila e mogooji e jime. O yimii jime keewɗe he pulaar ko wayi no : Ngaree njahen Rewo… O Winndii deftere ko jiydaa e ndeeɗoo, nde muulaaka : Dewgal Geelel Galo.
Omo winnda, maa haalaa ɗeeɗoo ɗemɗe : Pulaar, e Arab e sapatoore, e Farayse. Muusaa ko desɗo, jom sukaaɓe tato rewɓe e tato worɓe. Pijirlooji makko korsuɗi ko Fuku bal e Eskarabal (scrabble)
Muulirgo Giɗaaɗo
Wul yenje, Gidimaka, Muritani
lewru Siilo 2022
NGARDIINDI
Caggal nde njettu-ɗen Joom winndere, e Bajjo Aminata, njett-ɗen yumma e baaba, eɗen mbeltii addude ballal men (wallifaade) ndee ɗo deftere pinal e jaŋde : pinal pulaagu, pinal saahel, Afrik e mbaydi daartol ɗanngal Geelel Galo, dañaani taɓɓe, dañi yoolaare.
Dañaani taɓɓe, dañi yoolaare Fulɓe mbiyi ɗuum ko koyngal woppina liingu junngo.
Geelel jibinaama ko hakkunde jinnaaɓe. Kala ko ballii omo heɓa gila e nayi mum e pucci mum, nguura, e koltu mum. Kono puuyndam naatii. O weddii nduun sawru o wiyi ladde mi arii ! Ɗanngal mi arii ! Huunde ndee fuɗɗii faaynaade gila nde o saaynii nayi, o yeeyi, kono o waasi rewde gootol. O waɗti ehe sorbo haa njooɓaari ndii ustii.
O waɗtini o ɓenni, o ɓennani tampere. Tampere tumarankaagal e caɗeele ɗannorɗe gila e otooji sira-ina-yaha-kette-ina-njooroo haa heɓi ladde yoornde e njaatigeeɓe e gure cahe tawi hoore am hoore am ina forti heen koyngal…
Ko jiyɗaa e ɗum fof, aan janngoowo oo, maa Geelel nawe e ngooɗoo senngo he Afrik. O taccin maa maaje, ndewaa e duldi, peecaa karaaje, cooyno-ɗaa tule ceene. Ɗum neh ko taariindi taarotoo neɗɗo e kuulon, fooɗa toɓo adda yurmeende.
Maa heɗo kadi taariik mbo woɗɗaani no feewi, ɗuum neh ko heen jeyaa. Sabu anndu hanki, liggoɗaa lannde, pewjanaa janngo.
Maa faam neh kay « to bonɗo woni fof, moƴƴo ina sara ɗoon ». Baaba Buubu e Marel Aali e Ceekoro Baylo ko daliilu ɗuum laaɓɗo ɗo Geelel ɗoo.
1. Dañaani taɓɓe, dañi yoolaare
Geelel pullo:
Geelel Galo Geelel jeyaa ko Gurel-Kelle, leydi Bele-Ndenndi. Ko o ɓiy Galo Geelel e Pennda Juulde.
Nde tawnoo Galo e Pennda leelii yiyde mbo, kaŋko nde o ari, o tawdi ɓe e nayi e beyi e baali e gawri ceeri e cammeeje. O bewi haa o wayi no o fuuyat nii. Woni fuuyde neh ko salaade ko foti jaɓde.
O foti jaɓde ko reende jawdi ndi o tawi ina darii e dingiral ndii, hay sinno fooyre galle o huɓɓaani dulɓitii, o waasa kam ñifde nde. Geelel ko ɗuum salii. So o ummiima e yeeyde biigi e kaabi tan, ko o ŋabbuɗo ndimaagu o mbo sinndi gafakke, o mbo soorii gure, o mbo fooɗondiree rewɓe ɓe o resaani, o mbo yuwonodiree laɓɓe. Ɗuum ko nguurndam jaasre. Sagata noon so falaaki gacce tan, joftinat ɗum en.
Galo dahii, fuuntii, tinndii, hulɓinii, kono alaa ko gasi. Pennda ko yumma, ko kañum ɓuri heewde njurum, mooytii, waajii, kono Geelel waɗtini ko ɓooraade he maɓɓe, naati e ladde. Ladde noon ina hokka wajataa, kono woyataa.
Geelel fini subaka duusondiri e miñum Juulde haa ɓe keɓtoyii nayi. Juulde walli mbo, o faltii gayi ɗiɗi garbaaji e haange. O fali ɗi e hofru, o booynii ɗi to daral Dimmbee ɗoo. Ndeen o weddiima kaalis oo he noosal tuba makko, o fiyii he maayo, o waaloyi wuro ina wiyee Gaabi. O daasii ko juuti Jal en, Joogel en, Siñcu en haa kaalis o haɗtondiri hono moƴƴi, o naati he oto, o finoyi Baakalel leydi Ngaraa-Njiyaa. Geelel ɗanniima wadli e ladde seeko.
Fooyre !
Fooyre e dow ďerewol ko tiitoonde
Fooyre ko feetere faarnorde
Gila Fooyre fooyni, en njiyi Leeral
Wadde Fooyre addi ko Peeral
Fooyre woni inna Pinal
Fooyre ndimaagu tabintina Gonal
Min mbiy Fooyre ko damal Gandal
Mo dañi Fooyre woďďa ni66ere
Mo yiy Fooyre he6a jeytaare
Mo inni Fooyre, noddi ko ɓamtaare.
Muusaa Mammadu Bah