Kaawisaaji hiisaaji walla kaawisaaji limooje (Jeddittooɗe walla Paradoxes e Farayse) ɗi Muhammadu Faliilu Sih, bittoowo ko faati e hiisiwal toowngal, hollitta on e ndee winndannde. Ina jeyaa e ɗeen jeddittoonde, yeddittoonde anndiraande yeddittoonde Siimson. Min ɗaccida on kisa e Muhammadu Faliilu Sih :
Caggal nde liggodii-mi e kon muumon gila e duuɓi, mi heɓii anndude wonde ko limoreeje ngoni ɗemngal doolnungal e mum jangteteeɗi yoga e fiyakuuji tago koo fof, weeyo majje wonaa ɗeppo wertiingo ɗo geɗe ndegata; e ngo ŋarɗi so heewde tule, baamle e jolle, nehaaɗe e pome, pale e ŋore; ndeke njooɗndam majje soomodii ko e ñaaɗre, no njooɗndameeje dime keewi waade. Aduna majje ko e ceeɓɗi e dunaaji, so wonaa rewriwal tewingal kaaɗtudi waawaa heen sorde. Yoga e baayanɗe e sikkeeji mbattinta ko e haggude e ɗee pome, jookaade e ɗii beri haa nde ɓooy firti ɗumen. Hannde, miɗo yiɗi yeewtude huunde e ɗam ceeɓndam aduna limoreeje ɗam njoofii-mi dow ɗam.
Ene gasa ɗum nafta e won e ngonkaaji. Mbele ɗum, mbaɗen ɗoo jarriborɗe:
– Jarriborde adannde : inniren nde A; ƴetten booñuuji ɗiɗi, mbiyen ɗi A1 e A2.
A1 loowi ko morle 5 ɓaleeje e morle 6 daneeje. A2 loowi ko morle 3 ɓaleeje e morle 4 daneeje. Njiɗ-ɗen ko suɓaade gooto e ɗii booñuuji, toɓɓo-ɗen morlere wootere tawa ko toɓɓe gonnduɗe e hasre (woni ɗum ko en naatnat juŋngo tawa en ƴeewaani, njaltinen morlere).
Jooni so en njiɗii morlere toɓɓoto-ɗen ndee wona ɓaleere, hol heen booñ potaten suɓaade haa ɓuren heɓde oon fartaŋŋe ? Maa mbiyan tan « hol heen booñ ɓurata aaɓande yaltinnde ɓaleere? » Anndude ɗum ne weeɓi, en kiisoto jeri. Kiisoɗen hol jerol morle ɓaleeje nder kala e ɗii booñuuji: Nder booñ A1, ene jogaa 5/11 (joyi dow sappo e go’o; morle ɗee e kuuɓal ko 11, heen 5 ko ɓaleeje), oon saanga heɓee ko ina tolnoo e 45,5% (capanɗe nayi e joy piccuɗe 5 nder teemedere), ko ɗum woni geɗal (jerol) morle ɓaleeje. Hono noon ne, nder booñ A2, jerol morle ɓaleeje ko 3/7, ko ina tolnoo e 42,9%. Waɗde ko aldaa e jas-jastinere, ƴettaten ko booñ A1, ngati ko toon jerol ɓaleeje ɓuri mawnude, wiyee ko kanko ɓuri aaɓannde yaltinnde ɓaleere so toɓɓe mbaɗaama.
– Jarriborde ɗimmere, innen ndeeɗoo jarriborde B. Ƴetten booñuuji ɗiɗi B1 e B2.
Booñ B1 waɗi ko morle 6 ɓaleeje e morle 3 daneeje. Booñ B2 waɗi ko morle 9 ɓaleeje e morle 5 daneeje. Haa jooni naamnal men ko gootal, ko ngal jarriborde adannde ngal tan. Woni, hol booñ ɓurɗo aaɓannde yaltinnde ɓaleere so waɗaama toɓɓe kasriwe. Waɗde kiiso-ɗen jeri morle ɓaleeje nder kala heen booñ: Nder B1 ko 6/9, tolnoyoo e 66,67%. Nder B2 ko 9/14, tolnoyoo e 64,29%. Ndeke ƴettaten ko booñ B1 oo, sabu jerol ɓaleeje ko toon ɓuri mawnude.
Jooni en njiyii e ɗee jarriborɗe ɗiɗi ko ɓooñuuji A1 e B1mbaawtii A2 e B2 so aaɓannde yaltinnde ɓaleere saatu nde toɓɓe mbaɗaa. Jooni njaaɓanen ko jarriborde wattintoonde ndee : ndentinen loowɗe A1 e B1 nder booñ mo innerten C1, ndentinen loowɗe A2 e B2 nder booñ mo innaten C2. Naamnal: Hol heen, hakkunde C1 e C2 ɓurɗo aaɓannde yaltinnde ɓaleere so toɓɓe mbaɗaama ? Hakkillaaji ɓurata waawde nanngude ko booñ C1, sabu o loowii ko booñuuji ɓurɗi aaɓannde ko yiɗaa heɓeede koo, ɗoon ɗo C2, mo o waɗdaa oo, loowi ko ɓuraaɗi ɗi. Kono ƴeewtindo-ɗen jeri morle ɓaleeje nder kala e majji.
Caggal nde renndiniraa no fotiri nih : Nder C1 woni heen ko 11/20, fota e 55% ɓaleeje. Nder C2 woni heen ko 12/21, tolnoyoo e 57,14% ɓaleeje. Tawee ndekete ko booñ C2 oo ɓuri aaɓannde yaltinnde ɓaleere, so waɗdaama e C1. Waɗde hakkillaaji men koko njuumnoo nde cikki goɗɗum !
Ɗum ne anndina en wonde daliilu ko kiisaaɗo, kisindaaɗo, ɓetiraaɗo no haanirta nih. Kono wonaa cikkaaɗo, jooɗtoraaɗo, mo tan hakkille jaggi. Hono ɗee geɗe ina keewi e fiyakuuji nguurndam. Woni ɗoo ko yeru naattoowo e yeddittoonde Siimson lollunde no feewi.
Kelmeendi :
- Jerol = portion
- Toɓɓe = tirage
- Hasre = hasard, alea
- Toɓɓe kasriwe = tirages aleatoires
- Aaɓannde= favoriser en terme de chance
- Jarriborde = experience
- Yeddittoonde = paradoxe
Muhammadu Faalil Sih


