Porfeseer, biɗtoowo, winndiyanke, jaayndiyanke, tinndoowo, haaliyanke, cafroowo : ɗum fof ko Yero Dooro Jallo. Yero Dooro Jallo sankiima ñande 5 marse 2006 to lopitaal Grand Yoff (Hoggy), caggal rafi juutɗo. O wirnetee ko hannde saanga waktu tataɓo to Lummbol Sammba Abdul (Raneeru Ferlo), wuro ɗo o jibinaa ɗo.
Oo birniiɗo darjuɗo ko kam wonnoo hooreejo Fedde Ɓamtoore Pulaar ARP/TPS e cukko hooreejo TPI wonande Senegaal. (…) Yero jeyaa ko e adiiɓe daranaade janngingol ɗemɗe ngenndiije, haa arti noon e Pulaar. O winndii defte keewɗe. Eɗen mbaawi heen limtude : « Ndikkiri jom moolo », « Maamuudu Mbuldi Bul Kaasum », « Nguurndam ferlankooɓe » addannde mawɗo dowla Senegaal rokkude mo njeenaari « Xellitaare » (Priƴ pour le déɓeloppement » e hitaande 1992. Kanko ooɗoo soofaa Ɓamtaare ɗemngal Pulaar mo nemsaaka, o winndii 39 deftere ; kono ko tati tan ndañi heen saakteede. Tee, jogornoo tengitde ngal dow fof, ko defte ɗiɗi ɗe o wonno e winndude e tuma nde o lelii o sellaani, omo haɓa e wonki nde. Ɗum ko dow mbalndi makko to lopitaal (Hoggy), ko ina wona hitaande: ɗeen defte, tiitooɗe mum en ko : « Aadaaji Fulɓe » e « Woɗaaji Fulɓe ». Yero Dooro ko neɗɗo dentinoowo yimɓe wonnoo. O janngi ɗum ko e ɗanle makko keewɗe nder winndere nde. Duuɓi 15 omo yirloo e nder Ferlo, wuro ɗo o jibinaa ɗo, caggal nde o dursi to ceerno makko, tokara makko, Ceerno Yero Dugu Jallo mo Hamdallaay, sehil baaba makko, hono Dooro Mammadu Paate Jaari, ganndo mawɗo kam ne kadi. Yero wonii masoŋ, polombiyee, demoowo, cehoowo, jannginoowo ; e raɓɓinaade, ko o gorko mo mecce sappo e ɗiɗi o wonnoo. O joofniri ɗaɓɓugol makko ganndal ko to duɗal toowngal biyeteengal » Al Ashaar » to Keer. Ko ɗoon o fuɗɗii waɗde jeewte to rajo Misra (Keer) e ɗemngal Pulaar. Kaaw Yero, ko neɗɗo rajo belɗo heɗaade. Ko kanko yeewtatnoo yeewtere » Taariik Fulɓe » to RTS (Rajo e tele Senegaal) haa ñalnde o ruttii e joom makko. Ko o tinndoowo mo hono mum alaa e kitaale 80 to rajo Senegaal. (…) Kanko Yero Dooro, o golliima kadi ko juuti e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ngam jannginde heblooɓe … e nder pelle bayɗe no Ared, Gtɗ, Oƴfam ekn …
Ko o cafroowo safaruuji ganni o wonnoo. Won ɓe o safratnoo tawa nii o memaani ɗum en, tawa ko e cefi tan. Yero Dooro janngi ko Arab, ko ɗum tagi hoohooɓe diine ina korsinnoo mo no feewi.
Yo Alla ɓuuɓan mo.
Altine 6 marse 2006, Alasan Jallo
—————————-
Yero dawloyiima. O accidii en e yeeweende e donngal. Kono nde nduttantoo-mi ndee yeeweende e ngal donngal, kaalat-mi ko mette pasooje e nder ɓernde am! Ko goonga Yero wirni, maayaani : sabu golle makko maa keddu poomaa innde makko e nder ɓerɗe annduɓe e sehilaaɓe pulaagu, ɗe taƴcina nde yontaaji e yiirdeeji haa cay! Kono ɓernde ina fasfasta mette. Yero faalkisiima ɓaaƴanɗe ngaluuji, e deeyooji fattaandu fooɗantoondu nguurndam mbelɗam, o himmirani goodal men, hono ɗemngal e pine men. Ko o ganndo cafroowo, njaatige jippinoowo ɗanniiɓe, iwɓe nder e boowal leydi kala; jooltoowo ɓiɓɓe leñol yarɓe paali haɗa ɗumen yoolaade, goytantooɗo fi’aaɓe, ndiiwaa, njaltinaa e jattiije maamiraaɓe. Mi yiyii laamɓe, alduɓe e annduɓe, nde paayi ko’e mumen, ndogani mo; o faabii ɓee, o huuri ɓeya, o duysiri heddiiɓe, caggal diisnondire, wasiyaaji kaftinooji boofo, mbaɗta aawase almaami.
Ko oo gorko lelii sellaani, laamɓe leñol e alɗuɓe maggol, ndillaani, ndaalaani, ndaranaaki safaara makko haa Allah jeyti mo. Hono no hanki e Elimaan Gamaaji, hannde ne bojji e gonɗi keewii. Duysooɓe, goonganteeɓe e aawaseeɓe, mbaɗii mbeefeegu kabir (gila) Ndakaaru haa Lummbol Sammba Abdul. Otooji ngaddaa, isaas duppaa, kopporeeje, potnooɗe addeede law o safroroo, njuppaa! Gonɗi nooro, mbiiɗen, ko weebeende ndiyam, wonaa hecciɗde ɓernde !
Ko goonga ñaw maayde, hay so safraama, woppataa, kono safrude ñawɗo ko farilla. Mo woppi farilla noon joopee. Laamɓe men e alɗuɓe men ɗawaama wurne !
Kono wune woodanii hatanteeɓe leñol ngol. Wune woodanii Haliima, gen cuurɗo cuuriiɗo. Wune woodanii Demmba Dooro, Paate Dooro, Idi Dooro e ndenndaangal iwdi Dooro Kurɓoowo ; wune woodanii Fedde Ɓamtoore Pulaar/ Tabital Pulaagu Senegaal e Tabital Pulaagu Faransi, ɓe ŋanñaaki hay batte mbele Yero ina duysa en haa yeeso.
Kono haajaande Allah falotaako. Ko nii woni Yero yehii, yahdii e teddungal, kono acci yeeweende. Abuu Demmbel Mbooc, hono no wiirunoo Sayku Umar Bah, coowaaɗo Abdul Umma, Taanu Kannde, Seek Bammba Soh, Fari Silaat Kah, Sammba Hawoli Sek, Saakuya Sih njeewaama.
Miin Mammadu Alasan Bah mi yeewaama. Hikka waɗi duuɓi 31 ko nganndumi Yero. Min njoɗodinoo gadanol ko hitaande 1975 to Pari, e nder galle Jibi Umar Mbooc ; min cakkitii haaldude ko ñande aset 18 feebariyee 2006 to galle makko, nder suudu, omo wondi e Haliima, amin mbaynondira, omo wi’a mi: »yaawno ngartaa golle ina pad maa ! »
E nder oo dumunna mi naniraani mo, mi yiiraani mo so wonaa ko ɓamtata leñol ngol, e ko addata jam hakkunde maggol e ɓiɓɓe Afrik kala. Ndenɗiraagu hakkunde men e leƴƴi noogaas e ɗiɗi (22) e nder Afrik, ɗi o dursittonoo inɗe mumen ina tiiɗi mo sanne.
Miɗo anndirnoo mo geɗe ɗiɗe :yiɗde ngootaagu leñol ngol, e daranaade gollal ngal ganndal woni ngooroondi mum. Ko o tufnde wowlaango e baɗal. Ko o peroowo laabi : ko miijo makko sakkii Tabital Pulaagu sosaa ; ko kanko addi jiiɗe jibinɗe UNAL (Union Nationale des Associations des Langues, hono Dental Pelle Ɗemɗe ) to Senegaal.
Wonaa ɗuum tan. Hono no Goethe wa’i e conce Almankooje, hono no Pushkin wa’i e conce Riisinkooje, hono no Cerɓantes wa’i e conce Espaaniije, hono no Balsak wa’i e conce Faransinkooje, hono no Ɗaahaa Huseyni wa’i e conce Aarabiije, ko noon Yero wa’i e conce Pulaagu : ko kanko naatni conce kese e nder ɗemngal men.
Ko o lelii o sellaani koo dahaa makko yooraani, kuɗol makko helaani. Ko ndeen o winndi o saatii deftere makko sakkitiinde, wonnde hannde e juuɗe ARED fii muulgol ; ko e nder rafi makko muusɗo oo o winndani deftere am « Ɓaleeri Fulɓe » ngardiindi, e lewru aɓril 2005.
Yero ko toowɗo mo Allah toowni, hay so leñol ngol ina ŋakkaa tawo towooɓe. O ɗaccirii en donngal mawngal, hono ɓamtugol leñol men e ngootaagu mum, e nanondiral hakkunde maggol e ɓiɓɓe yummiraaɓe men Afriknaaɓe. To Senegaal hannde, ɗum roondii ko siinude eɓɓooji makko : mahngo galle Pulaar, darna rajo saahel, woottoɗina pelle mbiimiyankooje leydi ndii e dow goonga e nuunɗal. Ngal donngal, no wullaango jamma, ɗaccirtaake gooto.
Amin eerii ɓiɓɓe leñol ngol, debbo e gorko, mawɗo e suka, alaa goppaaɗo…
Mammadu Alasan Bah, Lomto Yero Dooro Jallo e Fedde Ɓamtoore Pulaar/ Tabital Pulaagu Senegaal
————————
Lagon II : Duwaawu e wasiyaajiLagon II : Duwaawu e wasiyaaji
Caggal sankaare Yero Dooro Jallo, seteeji Muritani e Mali garnooɗi duwaawu mbatdii e terɗe Tabital Pulaagu hakkunde leyɗe (TPI) Senegaal to Lagon II. Ɓe njeewtidii, e gardagol Maham Jallo ko fayti e nguurndam Fedde TPI. Doktoor Usmaan Bah e Kolonel Ismaaiila Siisee njettinii duwaawu ɓesngu Mali sabu baasal oo ngenndiyanke mawɗo… Ko noon ne, Aamadu Umar Jah, tergal sete Muritani yettiniri duwaawu Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani. Jasporaa Fulɓe (Fulɓe ɗanniiɓe, sariiɓe e nder winndere nde) tawtoraama ndee joɗnde e innde Tijjaan Mbaalo. O yettinii sunu fulɓe wonɓe Farayse e Orop. Taanoo Kannde, cukko hoyreejo catal TPI Koldaa siftini tawtoraaɓe ɓe ngolɗoo konngol Yero Dooro Jallo : « ɗemngal woni ɓernde leñol, so ngal maayii, leñol maayat ». Kaliifu Senegaal geɗe caggal leydi waɗii nulaaɗo dariiɗo, hono Aamadu Ndaw, cukko gadano ARP, tergal TPI yo jaɓɓo ɓiyɓe yummiraaɓe mum maɓɓe Muritani e Mali. E innde Aamadu Malal Joop e innde makko kanko e hoyre makko o yettinii duwaawu.
Caggal ɗum Maham Jallo rokki sehilaaɓe e yahdiiɓe Yero Dooro Jallo konngol mbele ina ceedtoo ko nganndi e Yero. Nii woni, Sheek Bammba Soh, Dono Sampaate Jallo e Hawoyli Sek kaali ko nganndi e cankiiɗo o. E tonngol ɓe mbiyi ko o neɗɗo potɗo ñemmbeede. Maham Jallo hunaniima Muritaninaaɓe e Malinaaɓe maa jokkondir e terɗe TPI to Senegaal mbele ina paamondira.
Wasiyaaji Batu Lagon II
Tawtoraaɓe batu Lagon II nanondirii e wasiyaaji garooji ɗi :
- cosgol njeenaari coñce hakkunde leyɗe tawa inniraa ko Yero Dooro Jallo ngam jokkude golle makko.
- Deeƴnugol ɓerɗe ardiiɓe leyɗe Afirik tawa ina faamnina ɗum en darnde TPI ko yamyamre, nde fayndaare mum woni ɓamtude leƴƴi.
- Waɗtude hakkille no moƴƴi e janngirɗe e jannginooɓe toowɓe Afirik daraniiɓe ƴellitaare ɗemngal e pinal fulɓe tawa ina semmbina cosgol goomuuji wiɗto nder mum en, kam e goomuuji miijotooɗi hakkunde dowlaaji ko fayti e geɗe mawɗe paytuɗe e pulaagu nder Afirik e Jasporaa. Gostondiral humpitooji e njeñtudi wiɗtooji poti wonde ngoƴaaji TPI ɓurɗi teeŋtude.
- Saaktude denndaangal wiɗtooji e rewrude e peeje juumtuɗe tawa ardinaa ko cosgol njuɓɓudi jeeyngal e kumpital tiiɗndi, ummaade dow haa les.
- « Senegaal fof daande wootere »: ɗum foti wonde fayndaare e batu mooɓondiral TPI payngu.
- Umminde jokkondire ngam yaltinde Tabital Pulaagu International e lohre mum jooni nde.
- Softinde leydi Gammbi nde jokkotoo e golle ɗe. Yillaade Niiseer, Gine Konaakiri e Kamaruun ekn … ngam welditinde fulɓe ɗeen leyɗe haa mbaawa nanondirde e ko ɓuri himmude ko : ƴellitaare yuumtunde pulaagu e nder Afirik e Aduna oo kala.
- Diisnondiral e gollondiral hakkunde pelle Muritani mbele ina ndentina doole mum en, ceerta e « rafi kawral », hono no kolonel Ismaaiila Siisee wiyri nii.


