Dootgol TRUMP golle ( liɓgol Trump) ɓooyii haaleede, kono ko ñalnde talaata 24 settaambar 2019 ndee, hooreejo « Suudu hoolaaɓe » (House of Representatives), hono debbo biyeteeɗo Nancy Pelosi (Nansi Pelosi) habri « ummingol silsil dootgol hooreejo leydi Amerik golle », ko anndiraa « impeachment » (liɓgol). E ko Trump yooɓtortenoo koo fof, hol ko addani demokaraat en (lannda Obama en) fellitde ummanaade mo jooni ? Ngolɗoo ko sabu makko ɗaɓɓirde hooreejo leydi njananndi, yo sunno geɗe neɗɗo jogorɗo fooɗondiroyde e makko lefol laamu ngol e hitaande 2020.
Demokaraat en heewɓe ɓooyii ɗaɓɓude liɓgol Trump, kono nde tawnoo gardiiɗo ɓe oo yenanaaka batte majjum e woote paaɗe ɗee, jaɓaano yortaade. Tuumamuyaaji jumpugol Riis en e woote hooreleydaagu 2016 ngam wallitde Trump, kam e wiɗto porkireer keeriiɗo Robert Mueller waɗi heen ngoo, ngaddanii senngo nannano parti demokaraat en ɗaɓɓude «dootgol golle » ngol gila 2017, kono ɓe keɗaaka. Ndee feere nde heewaani ko ummanaa, ina saɗi siynude, tee ina heewi daawe. Hay hooreejo leydi Amerik gooto meeɗaa tawo rootireede nii golle mum.
Hol no dootgol golle yahrata ?
Liɓgol hooreejo leydi to Amerik («impeachment» e Engele, “destitution” e Farayse) ina laawɗinaa e Doosɗe leydi Amerik. Silsil tuumgol ngol, hono « impeachment process » sifaa ko e kuulal 2 Doosgal leydi Amerik. Ina wiyaa heen « hooreejo e cukko hooreejo e denndaangal foksineeruuji siwil en Dental Leyɗe Amerik ko rooteteeɓe doŋle mum en so tuumaama, pawaama kuugal sabu jamfa walla muuɗnegol walla warhoore walla bonannde mawnde ».
Cuuɗi ɗiɗi parlemaa oo (ko anndiraa Congrès walla mbiyen Mooɓondiral) kala ina njogii heen darnde, hono Suudu hoolaaɓe (Chambre des représentants) e Senaa. Ina heewi wiyeede wonde Suudu hoolaaɓe jooɗanii ko ɓesngu nguu, Senaa jooɗanii ko Dowlaaji ɗii.
Ko Suudu hoolaaɓe umminta silsil oo rewrude e wiɗto fotngo halfineede goomu ñaawoore. Caggal wiɗtooji maggu, ngu hollita Suudu hoolaaɓe nguu hawraande : ko ndeen hawraande dootgol ndee jaɓatee walla riiwtee. So keeweendi ndii hiisiima seedeeji ɗii ina njoni ngam umminde silsil oo, wootii jaɓgol mum, e oon sahaa ñaawoore udditee e gardagol Senaa.
So tuumaaɗo oo addaama e yeeso Senaa, o yowete e golle makko. So Hooreejo leydi ina ñaawee noon, ardotoo Senaa e oon sahaa ko Hooreejo Ñaawirde toownde (Cour supreme), wonaa cukko hooreejo no aadoraa nii. Tuumamuya oo jaalɗata e hoore Hooreejo leydi oo ko nde tataɓe ɗiɗi (2/3) Senaa oo ngootani tuumamuya kaa. Oon sahaa Hooreejo leydi oo liɓee, cukko makko lomtoo mo ɗoon e ɗoon.
Wonaa ngol wonata go’o so woodii waɗde, sibu persidaa Andrew Johnson (1868) e Bill Clinton (1998) ndewdanooma ɗoon, hay so tawii senaa wattini ko laɓɓinde ɗum en. Richard Nixon noon kañum woppu laamu ko idii nde silsil oo ummintee e hitaande 1974 (hafeere Watergate).
Bookara Aamadu Bah


