Fayde e Fooyre Ɓamtaare Caggal calminaali e koofnaali ngenndiyankooji feewde e ardorde Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani e jaaynde mum Fooyге Ɓamtaare sabu darnde hiisnde daraande ngam wuurnude ɗemngal e humpitde leñol, ko yiɗde waɗande banndiraaɓe ɓe ndañaano tawtoroyeede, ciimtol no ñalawma mawningol Mammadu Sammba Joop ganndiraaɗo Murtuɗo, yahrunoo e nder wuro Mbaañ, ñalnde 11 lewru korse hitaande 2010.
Eɗen ciftora ko ñalnde alkamisa 11 lewru korse (juin) hitaande 2009, Baaba Leñol, baaba mum leñol fof hono Mammadu Sammba Joop ganndiraaɗo Murtuɗo Joop yaltunoo e men.
Murtuɗo, sagata baɗɗo nguurndam mum fof е Leñol, yarlitanii Ɗemngal e Pinal ko aldaa e lohre, aldaa e ngowaari. Murtuɗo, mo Leñol ɓurani ɓesngu, ɗemngal foolaani galle. Murtuɗo, mo Pinal ardanii golle, laatiiɗo lewru hakkunde koode ngenndiyankooje. Murtuɗo, mo Timmuɗo timmini, waɗaani Murtuɗo ɓurtuɗo. Murtuɗo, mo innde mum noddi ndimaagu, ƴiiƴam mum yarni lekki ngootaagu, mo warñeende mum laatii fittaandu ɓamtaare leñol. Murtuɗo winndirii innde mum alkule kaŋŋe e doggol jaambareeɓе leñol. Gawlo miskineeɓe, bammbaaɗo waayeeɓe e roofolɓe, jahdigel majjuɓe e ɗawaaɓe waɗii fotde mum haa timmi. O tinndii, o tinndinii. O siftii, o siftinii, o softinii, o waajiima haa maayde joli, o roоtaaki donngal.
Ñalawma Murtuɗo Ngam teskitinde ñalawma oo nde arti e hitaande 2010 (hitaande caggal sankaare ndee), Fedde sukaaɓe Mbaañnaaɓe e gardagol Commɓee Joop, darii laŋ, dadii haa tiiɗi gila to ɓulnaade miijooji haa to siynude e golle. Nde tonngi tuugnorgal ngal toɓɓe tati pattamlame : Juuroyaade yanaande Mammadu Sammba Joop, silkude deftere Quraana e nguurndam Mammadu Sammba Joop. Nii woni, fedde ndee ummii e joɗnde, nde yaaɓani golle. Nde winndi ɓatakeeji, nde sari. Nde yettii kala mo nde waawnoo yettaade. Nde holliti kadi wonde kala jogiiɗo miijo moƴƴo ena bismaa. Ko ɗuum waɗi ko almudɓe rokkanooɓe silki Ɓuraana ɓe tan njawi geɗal mumen, ñaagii ɓeydaneede heen mowluud, ñalnde jamma alkamisa 10 ndee. Mowluud oo yahii haa wonoyi 2w30h. Ardii jamma oo ko Ceerno Mohammadu Maalik. Ko e yamiroore elimaan raatiib wuro ngoo, hono amdu Hammdi Joop. Kono jogii njuɓɓudi jamma oo ko Ibraahiima Woppaa Saar. Ko oon heedti e geɗe kala ko fayti e diine. Almudɓe duɗal Ceerno Aamadu Hammadi, ganndiraaɗo Ceerno Kedda Joop njimi, njaari Nelaaɗo, njanngi Ɓuraana. Ceerno Mohammadu Maalik Bah ko ganndo kuɓɓuɗo. O waajii e fannuuji keewɗi saɗne. Subaka janngo oo hawri ko e aljumaa 11 korse.
Jammanu nguu fof ardaani e sahaa gooto. Won arɓe gila ñalnde alkamisa ndee, mbaali e Mbaañ, won kadi arɓe e ñalnde aljumaa ndee, subaka haa kikiiɗe mum : Yimɓe mawɓe, giia e jaale pinal, ngenndiyankooɓe teskinɓe haa jagge njuɓɓudi laamu, mawɓe ndokkii ñalawma oo faayiida e timmal. Gure catiiɗe, tuggude e Daawalel, Feere-Alla (Feeralla), Mbahe, Ñaabina, Njaawaldi Ɓulli e Mawngo, Garlol, Cilaa, Mbotto, Sorimalee, Wenndiŋ, Dabbaano haa addan maa e Dabbe to bannge rewo maayo, hay gooto heddaaki. To bannge Senegaal, en teskiįmaa heen yimɓe ɗeeɗoo gure : Ganngel, Tufnde-gande, Galoya, Cilambol, Lugge Toorodɓe, Mboolo Biraan, Mboolo Aali Siidi, Jaabaaji, Hoyre-foonde, Asnde Balla, Njaakiri, Wuro Moolo, Cilon, Caski, Jorbawol, jawgel e Baalaaji. To bannge setooji walla seteeji : Nuwaasot e gardagol Muusaa Mammadu jallo, Jowol Sahre e gardagol Ɗalhata Wele e Muktaar Mayna Jah, Sorimalee e gardagol Ceerno Aamadu Buuɗi Soh e Muusaa Boyya Joop, Ndulumaaji Demɓe e gardagol Yaayaa Dem e Malal Dem. To bannge rajooji, jaayndeyankooɓe heewɓe, nantuɓe inɗe mumen nootitiima e ñalawma oo : Jallo Saydu Mammadu, Mammadu Demmba Sih, Hammee Aamdu Lih, Abdullaay Saare seto timmungo ummoriingo to Rajo Cilon e gardagol Aamdu Sih, maccuɗo Pulaar. Nguu ɗoo jamaanu fof, jaɓɓii ɗum ko Fedde sukaaɓe Mbaañnaaɓe e gardagof Commbee Joop e Kayyaa Joop e ɓesngu mum.
Juuroyaade yanaande Mammadu Sammba Joop e gardagol jaagorɗe diine nokku oo. 9w00h, jamaanu ngarngu nguu fof iidi, fayi genaale Mbaañ ngam juuroyaade rawda Baaba Leñol.
Silkude deftere Quraana E cakkital Ceerno Aamadп Hammadi Joop, ganndiraaɗo Ceerno Kodda, elimaan raatib wuro Mbaañ, deftere Alla ndee seerndaa, waɗtaa tummbitte. Almubɓe waalnooɓe jaarde Nelaaɗo ɓe e woɗɓe arɓe nootitiiɓe, njanngi nde, kayre fof, e nder dumunna daɓɓo. Ko eoo ɗoo sahaa mo yimɓe ngoni e foofde e fooftaade, woni ɗo Rajo Fonndu, yeewti Leñol darii haa tiiɗi ngam rewindanaade banndiraaɓe denndaangal ko ñalli golleede e ñalawma oo.
Nguurndam Mammadu Sammba Joop
Nguurndam Mammadu Sammba Joop lollirɗo Murtuɗo wonaa nguurndam mbeeɓɗam haalde. Ko ɗam njuutɗam, mbaɗɗam daawe, keewɗam kaawniiɗe e ñaam-golluuje caɗtuɗe, ɗe mbeeɓaani e nder nguurndam tagoore aadeyankoore. Kono-tan resndaaɓe yeewtere ndee ko e ɓurɓe humpitaade mo njeyaa. Yeewtere ndee dañaani joofde sabu yeewnatnooɓe ɓe ngoytii sahaa dottanaaɗo oo. Maa en eto artude e mayre e jaaynde Fooyre Ɓamtaare aroore, so Geno newnii. Ko teskoto-ɗen tan ko Farba Jaak, ena jeyaa Jowol, waɗii ɗoon ko waɗi faayiida saɗne. O ɓamtii ɗoon jime Murtuɗo keewɗe ko adii nde Kayyaa ena fuɗɗoo. Caggal yeewtere ndee, ko beyde e seedanteeji paytude e nguurndam Murtuɗo. En mbaawa tonngidde ɗoo denndaangal ko haalaa koo. Yeewtere ndee ngasoyi ko hedde 20w30h. Uddi nde ko ɓeydol e duwaawu ceerno Aamadu Tijjani Gise mo Dabbe, caggal nde Commbee Joop e Kayyaa ndutti teddungal feewde e denndaangal banndiraaɓe arnooɓe.
Ciimtol daɓɓinangol : Njaay Saydu Aamadu lollirɗo Gelongal Fuuta
Tesko : kala jiɗɗo ina waawi yellitaade e ciimtol timmungol ngol e nder lowre Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani e oo ɗoo nokku : http ://pulaar.org


