samedi, octobre 25, 2025
Google search engine
JaɓɓordePinalCoñceCoñce he naalankaagal ( jokkere 2 )

Coñce he naalankaagal ( jokkere 2 )

Hanki Mbaggu dilla, wiyee alamari dillii, wolde waawi-feŋoo sompee.
Hanki sabareeji unngoo, wiyee aguyaaji ndilli, haɓantooɓe ndimaagu ndadoo.
Hanki tabalde fiya, wiyee laamɗo noddii, waali-wuro en piya ndiirgu.
Hanki baggel ɗojja, wiyee “ko baggel raddo!”, Kibbo e Dannaa naata he ladde hakkunde lolooɓe jaraale e feekotooɓe jiriile, ladde dudnaa ladde duntaa bay jehreende.
Hannde kuɗol saaƴa, binndi caroo. Binndi kaalis coobodoo e piindi. Piindi kaŋŋe puɗndi he limmbam conñce.
Hannde kadi eɗen mbaɗa coñce, so fodaama. Eɗen nduttoo he coñce coñaaɗe he kunuɗe joololon kaŋŋe. Walla mbiyen coñce cuppitiiɗe he pundi duƴƴe nawa-lanka en. So yimɓe nanii konguɗi maɓɓe (konngi jarabi doolnuɗi) aduna yerɓa. Ɓee pina pinna ndadoo, ɓeya mbeytoo njannjiloo.

En ngariino haa he Biyeteeɗo Ndoondi soowiraa ndoondi-Haali, kono kadi hade men weegaade he Ndoondi ndutto-ɗen to “waliyaaɓe Jenni”. Waɗde ngaddoyen Mammadu Banduru Baaba Mum Faati. Eɗen ciftina wonde Baaba mum Faati ina anndiraa wonde belɗo, jalnoowo yimɓe heen sahaa, haa ɗum waɗa hay so o yennii yimɓe keewaani mettinande mo ; so mettinii ne, omo waawi artude haa ɓe mbeldita. Kono kadi omo anndiraa ñeeñɗude he miijaade huunde ɗoon-e-ɗoon, o waɗta ɗum he jimol makko, walla haalorde haaju mum he nder jimol.

O meeɗii arde he wuro, o yiɗi jippaade sehil makko capaato, oon salii. O jippii goɗɗo. ndeen o feŋii fijirde, oon nuli toon biyeteeɗo Muhammad Lamiin heɗoo, ƴeewa so o yennaani ɗum. Woodi ñuumbaniiɗo mo he hiirde he ɗoon ɗo o yimata ɗoo. hay haayti yennude sehil makko oo, o yenni nulaaɗo oo.

O wiyi:

Muhammad Lamiin Huus hok
Henndu boygiil warii min
Firti ko “Muhammad Lamiin abbo too. Luuɓeeki henndu ngaccu-ɗaa nduu warii min ».
O meeɗii, he gootol e lappi makko, o jippii esiiko. Oon warani mo. Ndeen o doorii o wiyi :
“Galo doorii he galle galo, ndokkee…”
Debbo makko jaɓani mo wiyi :
“Sinndo ko a galo a doorataa, ndokkee…”

O wiyi :
“jooni mi hela… ndokkee…”

Debbo o wiyi:
” ndeen dey mbaɗaa ko ngoowno-ɗaa, ndokkee…”

Ɓe kaɓi heen, debbo oo suutii hay gooto tinaani.
Kono kadi ko he jimɗi ɓe kawriti. Haala Mammad Banduru gasataa ɗoo.

Aamadu Sammba Demmbele

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

S'il vous plaît entrez votre commentaire!
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments