Geno wiyi e nder Ɓuraana mum tedduɗo oo “ ma ɓe naamnde gaa silkarneyni” simoore kahfe, kaawise : 83. Wiyaa kadi, kanko Askanndiri ko o ɓiy laamɗo nokku ina wiyee Asɗakhar to Baabil (Babilon) to bannge hirnaange ko Madaayin. Hello 7
Hono biyateeɗo Sahli wiyi “ɓeen ɗoon ko ɓe leñol Naasiki en,” ina laatii ko ɓe iwdi Samuud en. Ndeen o jippiima e maɓɓe, o fiiltii ɓe banngeeji kala kanko e wondiiɓe maɓɓe, ko wayi no koniyankooɓe caggal ɗuum, o noddi ɓe kamɓe kala, o darni ɓe yeeso makko, o wiyi “njamir-mi on, ko yo on ngoodtiɗin Geno toowɗo Oo”. Won heen ngooɗini won heen calii diina mo o addi oo, keddii e goofi mum en. Kono tan e ballal Geno jom baawɗe Oo, addi e maɓɓe niɓɓere bonnde e henndu mobbooru wonndudu e jeyngol e nder niɓɓere hee, ndu naati e nder kunuɗe maɓɓe e kine maɓɓe. Geno toowɗo Oo, ina haali ɗum to simoore Kahfe, kaawise : 86, ngoolɗoon leñol nde yahi haa ɓe tampi, ɓe mbaɗtindii ko goongɗinde. Caggal ɗuum, o yawti to nokku gooto, toon woni toon ko leñol Haawiil en, kono nde o yetti ɓeen o waajii ɗum en, ɓe ngoongɗini ko yaaccii, ko noon kadi o waɗdi e leñol Mansaka en, ɓeen ne kadi njaawii ko ngoongɗini, haa o yettii fuɗnaange fuɗirde naange. Kaa haala kadi ina feeñi to simoore kahfe, kaawise : 90
Hono winndiyanke Sadii wiyi, hono leñol Mansiki en, ɓeen ngoni ko to fuɗnaange naange. Hono Sahlii wiyi nde Silkarneyni yettii fuɗirde naange o yiyi ɗoon Wuro mawngo sanne ina wiyee Bulkan e ngo waɗi ujunnaaje sappo damal, hakkunde damal e damal fof ko kilomeeturuuji tati, o tawi ɗoon yimɓe ndiin ɗoon leydi kañum en fof ko holɓe hay tekkere alaa e ɓalli mum en, so naange ƴellitiima e maɓɓe kamɓe fof ɓe ndogat ɓe naata e nder gasɗe kaaƴe no kullon nii, ɓe ngalaa huunde ko ɓe ñaami, ko naange defi haa ɓenndi ko wayi no ndiwri e ko nanndi e ɗuum, e kullon ladde, ɗiin ɗoon leƴƴi noon ɓe mbiyi ko ɗi leƴƴi ɓaleeɓe. Hono Saalabi wiyi “naange ngee fuɗata toon ko e yitere ndiyam, so nge fuɗɗiima toowde ummoraade e yitere ndee, nge wayata ko no mbaadi oliif nii, ngam caɗtugol nguleeki kii, njiyaa liɗɗi ina ndoga ndiyam ɗam no ɓoodooji nii, kamɓe yimɓe leydi ndii ɓe ngara ɓe kocca liɗɗi ɗii, ɓe ñaama ɗum”. Sadii ne wiyi : “ndeen Askanndiri yettiima fuɗnaange naange, o tawii toon kadi sewnde wootere wulnde, nde nganndu-ɗaa Geno toowɗo oo jangtiima ɗum e nder Ɓuraana mum tedduɗo oo, so naange ngee yahii haa hiiri o wona e nande e nder noppi makko no piyanɗe nii, walla no diiraali ƴiiwoonde nii. Yitere sewnde ndee wona e fasde nguleeki no nguleeki barme walñitortoo nii. Ɗum wona e walde e dow leydi ndii ko ina yahranee balɗe tati, so ndiyam ɗam wirtiima sonndu walla kullel goɗngel tan ngel maayat, yimɓe ɓee ngona e hoccude ina ñaama.”
Hono Saalabi wiyi “Silkarneyni meeɗii wirtaade Mettelli e sara gasɗe mum en, Mettellu heen fof ina rimndi, ɗum haawi mo ngam o yiyii ko pucci konuuli ina ndoga Mettelli ɗii. O ɓenni yeeso haa o yiyii toon leƴƴi goɗɗi, ɓeen ngullitii mbiyi mo “eehey maa Silkarneyni ! anndu ina e hakkunde ɗeeɗoo kaaƴe ɗiɗi ɗe njiyataa leñol min nganndaa holi ndee tagoore Geno, mbele ko ɗum yimɓe walla ko jinneeji, ɓe mbiyatee ko Yaajuuju en, ko ɓe yimɓe bonɓe sanne, ɓe nguuri ko e waaño kullon alaa ko ɓe ngoppi heen. Geno toowɗo Oo ina haali ɗum e nder Ɓuraana tedduɗo oo, to simoore, Kahfe, kaawise: 92—93 Sadii kadi wiyi “Askanndiri Silkarneyni, nde yonti ndee o tawii ɗoon oogirɗe keewɗe, o heɓii mahde heen faddorde ( barrage). Saalabi wiyi : Ina tabiti hono Silkarneyni nde waɗi uddo mum ndee hakkunde kaaƴe ɗee ɗiɗi, ko maa o meetii hakkunde kaaƴe ɗiɗi ɗee nde o fuɗɗii mahde gammbol o ƴetti ɓakkere ndee o waɗi e hakkunde jamɗe ɗee, o waɗi tooweendi gammbol ngol ko diraaje teemedde jeegom, njaajeendi ndii ko teemedde tati diraa caggal ɗuum, o waɗi mahateeje ɗiɗi jamɗe, ɗum kadi o ƴetti ko kire o hayni ɗum, o waɗi hakkunde jamɗe ɗee, o ɗakki ɗum.
Yoga e faccirooɓe ina mbiya : woni bonande Yaajuuju e Maajuuju en ko baddugol gorko e gorko ngena hakkunde mum en, ɓe ngalaa ceerndugol to bannge nehdi hakkunde maɓɓe, mawɗo e cukalel kala, kala heen baawɗo goɗɗo oo liɓat ɗum waɗtina ɗum debbo. Nde Silkarneyni ari e maɓɓe, o noddi ɓe, o ñaagii ɓe yo ɓe ngoppu ko ɓe mbaɗata koo ina harmi moƴƴaani. Hono ibnu Abbaas (yo mbelemma Geno won e makko) wiyi “gorko gooto ariino e Nelaaɗo Geno Mohammed (JKM), oon wiyi ɗum “eehey ma Nelaaɗo, miin de mi yiyii uddo Yaajuuju e Maajuuju en”. Nelaaɗo (JKM) wiyi mo : “sifono mi”. O wiyi “ɓe ndenndini ko leydi, ɓe mbaɗi ɗum gammbol toowngol, ɓe ƴetti kire ɓe ñasiri ɗum sawndooji ɗii”. Nelaaɗo Geno (JKM) ko “noon tigi” refti heen ko Saalabi wiyi “hakkunde mahgol uddo ngoo e fergo Nelaaɗo Geno feewde Mediina ko duuɓi ujunere e teemedde joy e capanɗe tati. So ɗum ɓennii yoga e annduɓe mbiyi ngoon ɗoon uddo maa udditoye hedde waɗtannde Aduna oo, tawa darnga ɓadiima, ko ndeen Yaajuuju e Maajuuju en njaltata, ɓe caroo e dow leydi ndii, ɓe njara caaɗli e maaje, alaa ko ɓe ngoppata gila e puɗi haa e leɗɗe.
Jibril Muusaa joob


