Nde tawnoo e nder renndo kala, ɓurondire e luure ina ngoodi hakkunde tanndalle ceertuɗe, ɓuraaɓe doole ma biɗtaaɓe kala ina keewi haɓeede ngam yooltude hujjaaji mum en, ndaranoo ellitaare mum en. E nder ɗuum, rewɓe e nder winndere he ina mbaawi sifeede e tanndalle nuskaaɗe ɗe hujjaaji mum en njoola e nder teeminanɗe keewɗe. Ko kaa ngonka addi kareeli maɓɓe e nder aduna o no diidorii, kareeli ɗi etoto-ɗen siimtude e ndee winndande.
Ina waawi wiyeede wonde kareeli rewɓe ngam ƴellitaare e potal ngadii feeñde ko e leyɗeele jahruɗe yeeso hannde, ɗo faggudu hoyre jawdi tuugiindi e mbaylaandi ɓamtinoo, hono Amerik, Almaañ, Farayse, Riisii, ekn. E nder gollirɗe mbaylaandi ɗe, gollotooɓe ina nguurnoo, nguurndam muusɗam (ñalawmaaji liggey juutɗi -hedde waktuuji 16- njoɓɗeele seeɗa, ŋakkeende kisal …). Ɗuum jibinii kareeli keewɗi gollotooɗe. E nder kaa ngonka noon ko rewɓe ɓuri heen lorlude, sabu gaagaa ko ɓe liggoytoo ko, so ɓe ngartii kadi tawata ko golle goɗɗe ina padi ɓe. Etee to gollorɗe to, njoɓɗeele maɓɓe potaani e ɗe worɓe. E nder ɗiin dowlaaji kadi iiñcuru to bannge faggudu ina heewi waɗde, yanti heen luure ina hakkunde leyɗeele ɗe ina njaha haa njibina golwole mawɗe (yeru wolde adunaare), ma filñitere (rewolisioŋ) …. E nder ɗeen golwole, ma pilñitte, mo woni kala e ɗo tolnii e renndo, ina etoo moƴƴitinde ngonka mum. Ko ɗum addani rewɓe maɓɓe e oon sahaa, teskaade wonde ko nuskaaɓe, sabu ɓe ponndaaka e worɓe, kono kadi musibbaaji gardooji e ɗeen iiñce ɓuri heewde yande ko e maɓɓe.
Hare rewɓe adannde ɓurnde maantinde, waɗi ko to Dental Dowlaaji Amerik hedde hitaande 1886. Ko rewɓe liggotonooɓe e isinaaji peewnooji bagiiji mbaɗnoo gerew, hono geddo liggey, ngam laajaade ngonka mum en e nder gollorɗe ɗe yo samtor gila e njoɓɗeele, haa e kisal, e ustugol waktuuji liggey… E nder oon gerew, laamu jaaborii ɓe ko piyanɗe, haa waɗi maayɓe. Ɗuum wonani winndere, teeŋti e rewɓe, yeru paarnorteeɗo haa e ñalawma hannde o. Ko noon kadi, e sahaa rewolisiyoŋ Farayse (1830), rewɓe maɓɓe pooɗanii yo maande Farayse « Jeytaare, potal e musiddal » laato, nawora ɗum en. Ve laajii hakke wootde.
Hare ƴellitaare debbo noon ɓuri saasde ko e teeminannde noogasiire joofnde nde. Batu rewɓe jeyaaɓe e ko wiyetee « International socialist » maantinɗo, waɗii to Kopenhaag, leydi Danmarke, e tawtoreede ko ina tolnoo e 100 debbo ummiiɓe e maa won leydeele 17, e hitaande 1910. Ngaal dental ɗaɓɓi yo ñalawma keeriiɗo , maandinoowo hare rewɓe toɗɗe, tawa ina mawninee hitaande kala. E nguun batu kadi, teentinaama yo rewɓe keɓ hakke wootde. Nii woni, e hitaande rewnde heen, won e leyɗeele, ko wayi no Almaañ, Danmarke, Siwiis, mawnini ñalawma 19 marse e yeeso wullitaade yo rewɓe njogo hakke gollaade, kañum e mumtugol kala nuskeende feewtunde e rewɓe. Ko e ɗiin duuɓi wolde adunaare adannde waɗi (1914-1918). Vesnguuji leyɗe pelɓondirooje ɗe (haa arti e rewɓe), e fawaade e bonanndeeji ɗum addi, ngoni e hollirde mette mum en e wolde nde. E hitaande 1917, rewolisiyoŋ waɗi to Riisii, e nder heen rewɓe maɓɓe toɗɗii ñalnde 8 marse yo won juulde rewɓe, tawi ñalawma o fuɗɗinooma mawnineedee e won leyɗeele Orop Ko ɗum addani Fedde Ngenndiije Dentuɗe waɗtude 8 marse ñalawma juulde rewɓe. Ko e ndiin mbaydi hare ƴellitaare debbo jokki, haa Fedde nde kadi toɗɗii 1975 yo won hitaande rewɓe, daawal 1976 haa 1985 waɗaa sappannde rewɓe. Ko noon kadi, batuuji nayi mawɗi, winndereyankooji njuɓɓbinaama wonande rewɓe, ngam sahaa kala ɓetde ko heɓaa, e ƴeewde hol peeje kese potɗe ƴetteede ngam jahrugol yeeso. Batu ngadanu waɗaa ko to Meksikoo e hitaande 1975, ɗiɗmu ngu ko to Kopenhaag e hitaande 1980, tataɓu ngu ko to Nayrobi, leydi Keñaa e hitaande 1985, nayaɓu ngu ko to Beijing, leydi Shiin e hitaande 1995. Batuuji goɗɗi, keewɗi peewtuɗi e rewɓe mbaɗii, yo won mooɓondire adunaaje, yo won e duuɗe keeriiɗe, walla palɗe. E nder kala pottital baɗngal, kawraaɗe tiiɗɗe, ballitooje ɓamtaare debbo ina njaltinee.
Jooni noon, ina moti njubben seeɗa e hujjaaji rewɓe biyeteeɗi yo njoolte haa ɓe mbaawa ƴellitaade. Rewɓe ko feccere winndere nde, so ɓuraani; haannoo ko tawa waalaare maɓɓe e nde worɓe nde ina tolnondira wonana renndo fof ƴellitaare, kono ɗum woodaani. Ɗum noon ina waawi tonngeede wonde yiyletee ko ponnditgol baalaaje ɗe. Ɗum firti ko rokkude debbo hakke mum fotde e gorko. So ƴeewaama e fannuuji kala e nder renndooji aduna o, hay so tawii e ɗum seerta, oon hakke ko joolaaɗo, walla mbiyen o rokkaaka haa timmi. Xetten yeruuji e renndooji men :
– To bannge renndo e jotondire e nder galle : ina laaɓti wonde debbo hiisaa ko timmaani ; ko ɗum addanta kala gorko mo o wondi, yo won baaba makko, yo won banndiiko gorko, yo won kaawu makko, yo won hay ɓiyiiko mo o jibini, waawde fawde e makko njiimaandi mum. So wonaa ɓiyiiko o, heddiiɓe ɓee fof ina ndagnanaa hay fiyde nguru ɓanndu makko. Ɗum jiydaani e golle galle fof pawaaɗe e makko, yantude e ndeenka sukaaɓe, hay so tawii omo liggoo ko wayi no liggey laamu.
– To bannge golle : wayi kono won ko rewɓe ndottanaa, ko ɗum ɓuri haandude e gollaade : wonde sekerteer binndoowo masiŋ, walla jaɓɓotooɗo telefoŋ e birooji, maa pittoowo ekn. Ina saɗi ko debbo jogotoo liggey martobinɗo. So o dañii ɗum ne o heewaani ndaardeede yiytere moƴƴere. So tawii gorko e debbo potii to bannge kattanɗe e to bannge jaŋde e karallaagal, gollinoowo fooɗantoo ko ardinde gorko o. Ko ɗum waɗi rewɓe famɗude e kala juɓɓule keeynotooɗe laamuuji, pelle dawrugol, senndikaaji ekn.
– To bannge faggudu e golle njeñu : hannde nii ina famɗi to rewɓe njeyaaka e ceŋɗe faggudu. Heewii nii to worɓe uuji, ngoppidi rewɓe e ɓesnguuji, kono ɗum waylaani sifaa no debbo nanngiraa e renndo he nii, nde wonnoo, huunde fof ko aada e neesu ɓuri tiiɗde waylude.
– To bannge jaŋde : hay so jaɓaama gorko e debbo fof ina kaani janngude, jaŋde rewɓe nde rokkaaka himme no feewi. So cukalel dewel dawii janngoyde, artii wiyaama fittu, heɓɓito barme, lawƴu kaake, wammbu miñiraagel ma ekn, tawi gorel ngel alaa ko wiyetee so wonaa yo dursito binndanɗe mum, dewel ngel faamrata ɗum tan ko jaŋde mum nde ɓuraani ardineede e ko ɗaɓɓiraa. Hay e loowdi defte muuleteeɗe ina jannginiree oon peccooru ina laaɓti, sabu yeruuji dokketeeɗi ko : “Neene nani defa, Faati nani fitta suudu, Hammadi e Sammba nani petta fuku, Alasan nani dursitoo winndande mum”…
Ngonkaaji rewɓe e nder winndere nde ina ceerti, ɗi mbayi weeyondirde tan ko hono no ƴellitaare leyɗeele ɗe to bannge faggudu, jaŋde, karallaagal e pinal mbayi woɗɗondirde nii. Wonande leyɗeele mawɗe , keeyniiɗe aduna ɗe, hay so tawii potal debbo e gorko laataaki ne, geɗe keewɗe ndiwtaama to oon bannge. Laabi e sariyaaji gaddotooɗi ƴellitaare rewɓe ina peraa, ina etee hormeede, tawi noon jibini ɗum ko hare duumiinde nde rewɓe ɓe, e kala yiɗɓe jahrugol yeeso njokki e haɓaneede. E ɗeen leyɗeele, ina famdi nde neɗɗo jebbilantoo joolgol hujja mum.
Wonande renndooji afriknaaɓe, woorti rewɓe jannguɓe haa njettii won oon tolno, ko ɓuri heewde keddii tawo ko e nehdi e aadaaji renndooji mum en ; etee ko ɗuum ngoongɗini. Ndeke eɓe ngoɗɗi faamde doosɗe e nanondire gonɗe e tuugnorɗe hakkunde dowlaaji ɗe. Ko goonga jokkude e nootitaade e dente, kam e haɓaneede e sahaa kala lelnugol doosɗe beydooje wallitde ƴellitaare debbo ina njojji, kono yo a taw wonaa ɓuri waɗɗaade e rewɓe afriknaaɓe, siforteeɓe finɓe ɓe, ko faamninde heddiiɓe ɓe, ngonka nuskeende rewɓe ngoni ka, haa pellita daranaade yo ɗum nattu.Yanti heen, ina teskaa no batuuji e pottitte juurnittooɗe ngonka rewɓe, kam e ko winndetee heen no mbayi heewde nii fof, ko laatotoo heen ko seeɗa. Haalaaji keewii, kono njahdaani e tabitino ñalnde kala.
Hannde o, ina hawraa, etee Fedde Ngenndiije Dentuɗe ina semmbini ɗum, wonde waawi nawrude yiɗde ƴellitaare rewɓe nde yeeso tan ko farlinde e kala nokkuuji yo rewɓe toɗɗe e gardorɗe, ɗo laabi peretee, ɗo kuule ƴettetee, e ɗo sariyaaji taƴetee, tawa eɓe ndottanee limoore nde ɓe poti heɓde. Ko ɗuum tan sikkaa yettinta fayndaare nde.
Ko ɗum waɗi e nder leydi men Muritani, caggal mbayliigu laamu mbaɗngu ñalnde 3 ut 2005, e nder ñalɗi diisnondiral ngenndiwal baɗanooɗi e lewru oktoobar 2005, rewɓe tawtoranooɓe be ndaraniima yo ndottane hakke mo poti dañde e nder jubbule potɗe wootaneede ɗe. Nii woni hawraa yo rewɓe ndokke geɗal tolningal, ko famdi fof, e noogaas e nder teemedere kala (20%).
Hannde o noon heddii ko ƴeewde hol no ɗum laatortoo, sabu wiyde yo rewɓe mbaɗde e doggi kanndidaaji tan yonaani, sabu so ɓe mbaɓaama e laaci doggi he ɓe ngonaa ɓennooɓe. Ɗum noon naamndii ko yo peeje cakke tawa e kala njuɓɓudi toɗɗaandi ngaal geɗal 20% ina feña. Won laabi keewɗi e yeruuji keewɗi ngoodi e nder aduna he, ɗo ɗum tabitinaa; heddii ko yahdinde ɗum e ngonka leydi men. Ɗum noon noddi ko darnde tiiɗnde rewɓe ɓe kala kam e laamu ngu e partiiji politik e kala wallooɓe leydi ndi e compugol demokarasii goonga e goonga.
Kajjata Maalik Jallo


