Ñalnde 14 siilo (saawiyee) 2025, tintinol (siñaal) ɓaaƴo keelelol kesol, addanii annduɓe hoolkisaade “doosgal huurngo” (loi de l’aire) ngal Stephen Hawking lelnunoo e hitaande 1971. Ngam ɗuum, ɓe ndentondir kattanɗe niiwnorɗe 3, LIGO (Dowlaaji Amerik), Virgo (Itaali) e KAGRA (Japon) (inniraa : ) ngam ƴeewde dentondiral gudde ɓaleeje ɗiɗi. Njeñtudi majjum, ko ɓe mbaawii yerondirde njaajeele ɗee, ɓe tawi njaajeendi huurngo ko heɓaa koo, ɓuri dentondiral gudde ɗiɗi ɗee mawnude – hono no Hawking wiyrunoo nii.
E wiyde Patricia Schmidt (Duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham) : « ngal diwal kelɗewal udditii daawal yonta koodewal ceeɓngal rewrude e bempeƴƴe ɓaaƴo ».
Hawking wiynoo ko wertallo wiiwaano wuddere ɓaleere waawaa abada ustaade. Ceeɓgol ɓeto waɗaango ngoo, addanii wiɗtooɓe ɓee waawde ɓetde bertalle gudde ɓaleeje ɗee hade mum rentude, wertallo fof bannge mum, e yerondirde ɗum e ɓeto wuddere hesere heɓaanbe ndee, ɓe keɓi :
- Ɓeto werto ummorgo ngoo : ≈ 243 000 km²;
- Werto sakkito ngoo : ≈ 400 000 km².
Wonande Maximiliano Isi (Columbia), ko ɗum ɗoo woni « hujja ɓurɗo tiiɗde mo meeɗaa heɓeede jokkondiral hakkunde ɓaaƴo, jiiɓuru, e wiiwaano kewuuji ».
Bookara Aamadu Bah