Jibinannde wuro Gural (Eeleega) mawninii hitaande mum 7ɓere, ɗo e Nuwaasoot, ñande 5/8/2006, e nder hiirde mawnde, to Sebka (Hôtel Oasis, Leegal Cité).
Hiirde nde udditiraa ko siftinde seeɗa e nguurndam debbo darinoo- ɗo darnde maantiniinde e nder fedde he : oon woni Maymuuna Kaalidu Bah ganndiraaɗo May Ummul Bah. O jibinaa ko 6/6/1983 to Eeleega. O ruttii e joomiraaɗo ko ñande alkamiisa 7/4/2006, to Lopitaal Njum.
Tawtoraaɓe ɓe neldii mo duwaawu, yo Alla yurmo mo, yaafoo mo, kanko e maayɓe juulɓe fof. Caggal ɗum doggol golle hiirde nde ko nii siforii : Aliw Galo Jallo, hono Hooreejo F.Ɓ.L. ɓami konngol. O holliti nguurndam fedde nde, gila e cosgol mayre, haa e jotondiral mayre e pelle goɗɗe. O teeŋtini wonde F.Ɓ.L. naamnii ko pellital terɗe mayre, e nootitaade ɗe e kala jonnde mayre, e ɗoftaade kuule e njuɓɓudi mayre. Meer Sebka, hono Mammadu Tuure : o yettii fedde nde, o wasiyiima yo nde ɓeydu tiiɗnaade e dental, e yo golle ɗe njahru yeeso. Ceerno Bari, jannginoowo almuuɓe F.Ɓ.L. janngooɓe pulaar ɗowi yeewtere « Nafoore jaŋde » yowitiinde e jaŋde mawɓe.
O holliti wonde nde ɓiy Aadama tagaa, adii tellaade e makko ko yo o janngu, nguurndam aduna ko jaŋde woni ngooroondi mum. Ko dillinta adunaa oo, ko moƴƴinta ɗum e ko bonnata ɗum fof ko jaŋde saabii ɗum. O holliti wonde, nde nelaa- ɗo nelaa nde, o nelaa ko e ɗemngal makko, sabu ko ndeen o waawata famminde yimɓe makko. Ndeen noon, janngude ɗemngal men pulaar ko farilla. Janngude e winndude ɗemngal pulaar ko sodorde yaawnde wonande kaaloowo ɗemngal ngal.
Hooreejo Fedde Ɓ.P.M. noddaa. Kono hooreejo F.Ɓ.L., Usmaan Galo Jallo wii gasataa o haala tawa kañum siftinanaani banndiraaɓe ɓe wonde FƁPM. woni yumma pelle ɗe, gila nde alkule njannngatee e galleeji, haa waɗti kadijanngeede e duɗe, haa pelle keewɗe cosaa, nde pelle hakkunde leyɗeele miijaa. Ko ɗoon Usmaan Galo Jallo lotti yimre wiyeteende « Leydi am ». Caggal ɗum, Aamadu Umaar Jah, hooreejo FƁPM. ƴetti konngol : o wii wonde yimre nde ene tonngi yoga e ko o fotnoo haalde e FƁPM., kono ma won ko o ɓeydi heen seeɗa. O ɓuri teeŋtinde ko darnde fedde nde (gila nde sosaa, nde heɓtinaa e laamu), e mawningol hitaande 30 ɓere heɓtineede fedde nde hikka, e jaltingol tonngooɗe 31 e 32 jaaynirgol Fooyre Ɓamtaare, e nguurndam fedde nde e nder gure maa cate Nuwaasoot, Nuwaadibu, Suwoyraat, Rooso, Kayhayɗi, Likseyba (Gorgol), Jowol, Sehilibaabi, Kiffa, Gaar Sammba, e woon gure ganniyiiɗe sosde cate. O yettii fedde ɓamta leñol pulaagu darnde mum, e tiiiɗnaare mum e wuurtinde pinal haRki. Tabaara Bah, koolaaɗo kuuɓal Tabital Pulaagu Muritani, waɗi ko ciimtol jahgol to Bamako, e darnde, e tiiɗnaare fedde nde.
O wii ma njillu waɗe e nder leydi ndi ko leelaani ngam yeewtidde e cate ɗee, e ɓiɓɓe leñol ngol. Cukko Meer Leegal Peekaa, Sagiiru Sih, e konngol mum, teeŋtinii tiiɗnaare F.Ɓ.L. e dental. Kalfinaaɗo jokkondiral F.Ɓ.L., Hammadu Aamadu Lih, limti doggol pelle tawtoraaɓe hiirde nde : Pellital Daakaa, Fedde ɓamtaare Daande Leñol, Tabital Pulaagu Muritani, Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani, Fedde ɓoɗaaɓe Njaayeen, Fedde Ngatamaare Boosoya, Fedde ɓoɗaaɓe Penaaka, e woon e yimiyankooɓe hono Raasin Jah (RJ), Barka Gey e diɗɗal mum, ƴaayaa Joob ganndiraaɗo Sanɗa (MSI).
YIMRE : LEYDI AM
- Muritani ko e nokku winndere
- Duunde Afrik, e mbaadi toɓɓere
- Sukaaɓe ngenndi saliiɓe niɓɓere
- Leydi Lislaam kaɓen e majjere
- Remooɓe laabi, ittooɓe hebbere
- Ɓesngu daroo, roondoo tampere
- Teddeendi fawoo e dow tekkere
- Dental sukaaɓe, ɗaɓɓee tampere
- Darnde loy, haa muusa teppere
- Leñamleñaagu ndiwten e majjere
- Demokaraasi ngarten e winndere
- Hare leƴƴi yo wontu sonndere
- Ñawu e baasal, iren e ɓakkere
- Pinal e peewal e dow tekkere
- Sukaaɓe leydi, ndarnen takkere
- Njanngen ɗemɗe, ngiwen e majjere
- Doole leydi tammboo moƴƴere
- Lewlewndu yaynoo, taayna ɓellere
- Mbuuɗu naange mboɗeeri follere
- Araaraay leydi am, lewru e hoodere
- Sukaaɓe janngo ngonta abbere.
USMAAN GALO JALLO
Aliwu Galo Kah, Hooreejo F.Ɓ.L.


