mercredi, octobre 22, 2025
Google search engine
AccueilPinalFulɓe ndentataa ! Mbele pinal e taariindi ine goongɗini ngol konngol ?

Fulɓe ndentataa ! Mbele pinal e taariindi ine goongɗini ngol konngol ?

Noppi men keewtii ngol ɗoo konngol. Haa won e yimɓe ina ɗesa jaggirde ngol no Ɓuraana, walla hadiis. Jooni noon eto-ɗen miijtaade e maggol ngam faamde ngol, tawi ko peesondirde ngol e pinal men e taariik men.

Mbele pinal ngal ina gooŋɗini fulɓe ndentataa ?

Pinal fulɓe ko jaajngal keewngal calti. Ina jeyaa noon e pinal fulɓe ko wiyatee fedde e goomu. Tawi ɗuum jiidaa e pelle gure, diiwanuuji haa e pelle pine. Ɗeen pelle e ɗiin goomuuji rentata heen ko giƴiraaɓe. Enen fof njibidine-ɗen ko e wuro wooto, tawi ko en capanɗe haa teemedere sagata, no gure mbaydi e mawnugol. Enen fof ndentoyen e galle gooto. Gila eɗen ngoni cukalon kon duuɓi sappo haa teemodinen, ko e oon galle tan ndentaten. Oon woni galle mawɗo fedde, walla mawɗo goomu. Mawniren noon, tawi ngalu ganndal e laamu firtataa aada men e ɗuum. Hay so mawɗo fedde adiima heewɓe e men maayde, ko e oon galle tan ngonaten. Juulɗeeli haa e kewuuji goɗɗi fof ko ɗoon woni ňiiɓirde men. Tawi kadi oon mawɗo fedde, eɗen potondiri e makko geɗe keewɗe. Ko wayi no asko e koɗki, haa yettii paggorɗe nguura, awo ndema e ngaynaaka.

Mbele ɗuum wonaa dental ?

Jamaanu ina ɓosa haa ɗanle ngari. Gila ina yaara tan e ɗanngal Nuwaasoot e Dakaar. Fuutankooɓe mbaɗti sosde pelle e galleeji jippule. Wuro fof e fedde mum, haa yoga e gure mbaɗi keesuuji deen-ɗi jam e jamalun, coodi galleeji mahi. Ɗuum fof ko e faandaare hanndaade ɓesngu ngoon wuro, mbele ɓe mbaasa sarondirde. Ɗuum woori noon haa jamaanu ɗanle to nder leyɗeele Afrik, Orop e  yoga e leyɗeele aarabeeɓe. Ɗo ngar-ɗaa fof tawaa Fedde ina sosaa, ina luwi galle, ina waɗi kees mum. Tawi alaa ko ɗuum waɗiraa so wonaa hanndaade ɓesngu nguu haa renta. Kala ko heɓi heen gooto heddiiɓe ɓee tina, ɓe ndennda daňal e baasal. Mi sikkaani so won majjuɗo maslahaaji keewɗi daňaaɗi e ɗuum. Caggal ɗuum ko pelle pinal e jaŋde. Tawi ɗeen pelle ko sagataaɓe rewɓe e worɓe ɓe njiidaani kinɗe, ndenndaani gure e diiwanuuji. Ko denndugol paandaale ɓolol woni hakkunde maɓɓe. Ɓe ndarni ɗeen pelle baaɗe no Ɓamtaare Pulaar ekn… haa ɓe njettini paandaale mawɗe.

Mbele ɗuum ne wonaa dental e kawral ?

Taariik. Mbele taariik ina jaɓi fulɓe kawrataa ? E nder taariik ina wiyee fulɓe carii ko e yonta annabi Muusaa. Sabaabu nde peccugol ngaari Tooru. Haa wiyaa fulɓe ngontaa hawru. Kono eto-ɗen jaabaade ɗee naamne. Mbele ko fulɓe mbinndi oon taariik ? Mbele caggal peccugol ngaari ndii, alaa ko fulɓe mbaɗi ko mawni, ko semmbolini ? E nder taariik binndol woodii fotde duuɓi 3 300 ko adii jibineede Iisaa (JKM) Kono e nder diiwanuuji men, ɓuri naneede ko e yonta jibineede makko binndi ngari. Ko waawi heen wonde fof enen kam ko e sakkitiiɓe yiide binndi njeyaɗen. Ma a taw ko ɗuum jeyi sabaabu en mbinndanaani koye men taarikaaji men. Sabaabu noon nde woɗ-ɓe adaade en winndude e koye men. Mbele ɗuum saabaaki loowde ngool konngol carawol e taariik men haa bonna hakkillaaji men haɗa en hawrude ? Mbele ɗuum jeyaaka e peeje ɗe ɗiin leƳƳi kuutortoo haa cara en, ngam waawde jiimde e halfude en kalifaandi nduumiindi ? Sabu anndude doole ɗe njogiɗen to keewal. E ko dental e kawral men waawi bonnande ɓe.

Caggal Peccugol Ngaari Tooru.

Mbele caggal peccugol ngaari tooru alaa ko dental fulɓe waɗi ko maantinii ? Caggal peccugol ndiin ngaari tooru fulɓe mbaɗii ndew mi takel haa njettii e ɗii fuutaaji ɗo keɗɗen hannde. Ɓe compi gure mawɗe e tokoose. Ɓe ndarni laamuuji mawɗi cemmbolin-ɗi. Ko wayi no leppi ɗi nanaten ɗii. Jaa oogo, Manna, Tonjoŋ,  Taaga, Termes e Laamu Tooro. Haa yettii Laamu Satigeeɓe e Almameeɓe.  Ɓe ndarni keeri maw-ɗi,  ɓe cosi konuuji cemmbolin-ɗi. Ɓe keerondiri e leƳƳi tiiɗɗi koɗdanooɗi gila hanki. Ko wayi no laamuuji bamarankooɓe, sooninkooɓe, jolfuɓe e safalɓe. Ɓe ngoodi, ɓe koɗi, ɓe kisni ɓesnguuji maɓɓe e jawɗeele maɓɓe. Tawi dey ɗuum ko ko woɗɗondiri e peccugol ngaari tooru fodde duuɓi ujunnaaje.

Tonngol.

Caggal nde njerondirɗen pinal men e konngol fulɓe kawrataa. Ndutti-ɗen kadi e taariik, njiiɗen doole ɗe njogino ɗen gila duuɓi ujunere jawtuɗi. Paam ɗen kadi wonaa enen ngadii winndude taariik men. Wadde ena gasa tawi ngool konngol ko pentangol tan ngam mahde caru e nder leňol hee. Ɗuum noon ɓaadi fulɓe ko yimɓe ƳoƳɓe jom pinal en toowɓe hakilantaagal. Ina foti calo-ɗen mawninde ngool konngol e men. Rajooji, teleeji haa e batuuji. Natten haa laaɓa huutoraade ngool konngol. Sabu ko ngol feere gaňo.

Daawuuda Sammba Ndonngo

RELATED ARTICLES

LAISSER UN COMMENTAIRE

S'il vous plaît entrez votre commentaire!
S'il vous plaît entrez votre nom ici

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments