Adii ko Mali e Caad nde ñawu raaɓo-raaɓo loppitirde laamu serdu fetel joli Gine Konaakiri. Nguu ñawu alanaaka safaara no Koronawiris nih. Ñalnde 5 settaambar 2021, ko « doktoor » Maamadi Dummbuyaa addi fesoore, fesi Alfaa Konnde, hooreejo Ndenndaandi Gine, janngidɗo e Bernard Kouchner to « liisee » Turgot. O meeɗii toon wonde hooreejo Fedde Sanɗaaji Ɓaleeri Afrik to Farayse. He yonta Seeku Tuure, o ñaawaa warngo, tawa o tawtoraaka ñaawoore ndee. O werlaa kadi he niɓɓuru yonta Lansana Konte. Ngonka Alfaa Konde ina hollita ayaawo ñabbuuli “luulndiiɓe”, nde ɓe nangtotoo he laamu ngu ɓe ɓooyi ɗaɓɓude.
Nde Alfaa Konnde fiilaa he 2010, kanko fof e yeddeede yuɓɓinde fiilngo laaɓngo, o meeɗaa noon hollirde giɗli makko he demokaraasi. He 2020, o wayli Doosɗe leydi Gine dottunooɗe manndaaji ɗiɗi tan nder laamu. O wayli ɗe, o waɗi rogere tataɓere. O waɗi no Alasan Wattara e IBK e Idiriis Debi mbaɗnoo. Duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum, o sosi Semmbeeji Keriiɗe (“forces spéciales”), o halfini ɗi gorko biyeteeɗo Maamadi Dummbuya, “lieutenant-colonel” semmbeeji Gine mbele omo faɗdoo seɓɓitiiɓe Saahal. O yamiraa kadi yo o fiy haa muusa kala ceppuɗo ina luulndoo lefol “Professeur” Alfaa Konnde.
Oo jeyanooɗo he semmbeeji konu Farayse jamfiima ceerno mum. To Farayse, nguurndam Maamadi Dumbuya ina anndaa sanne. Ɓe ndokkii mo njeenaaji keewɗi, ina heen “master” “Defense et Dynamiques Industrielles” woni “Ndeenka e Dille Mbaylaandi”, o heɓii seedantaagal mum to Janngirde Toownde Panthéon Assas. O heɓii kadi seedantaagal to Duɗal Golwole (Ecole de guerre) he 2018. Dumbuya jeyanoo ko he semmbeeji Farayse ganndiraaɗi “Légion Etrangère”. Ɗee semmbe ndennini ko soofaaji ɓe ngonaa Faraysenaaɓe, yoɓeteeɓe tan ina kaɓoyee. Ɗe cosaama gila hedde 1831, tagi ɓe tawtoraama golwole keewɗe nder winndere he. Ɓe kaɓaama Alseri, e Konngo, e Kodduwaar, haa Wiyetnaam (Indoshiin). Maamadi Dumbuya tawtoraama golle bonɗe “Légion Etrangère” to Kodduwaar, to Santarafirik e to Afganistaan.
Dumbuya jogii ko kaayitaaji Farayse, resi ko tuubaako “sanndarma” Faraysenaajo. Nde o arti Gine, o janngoyii Israyiila, e Senegaal, e Gabon…Waccoore makko ko “le Français” (Faraysenaajo). Njuɓɓudi konu Farayse ɓuraani hoolaade mo.
Ko oo gorko keewɗo yah-ngartaa nder winndere ndee, woni hannde Hooreejo leydi Gine. O dergiti laamu Alfaa Konnde piilaaɗo lefol “alfaa” to janngirɗe toowɗe Farayse. En ngoyat maa maa en kellat ? Sikke alaa wonaa « lopito laamu » ñawndata caɗeele demokarasi nder leyɗe men. En ngalaa hoolaare he ɗii soofaaji yettiiɓe gannginorde hooreyaagal. Gine artii ɗo wonnoo, baafal wellitaare uddaama, hay gooto anndaa nde ngal ŋaɓittee. Dañde konunke bayɗo no Thomas Sankara ? Mbiyen, alaa konunke hannde jogiiɗo jikku oo gorko, wonaa Asimi Goytaa, wonaa Mahamat Idiriis Debi Itno, alaa ko haali Maamadi Dummbuya hay sinno yimɓe fof ko haaɓannooɓe Alfaa Konnde. Ko woni yeeso noon daɗaani gite.