mardi, octobre 28, 2025
Google search engine
JaɓɓordeJojjanɗeHakkeeji aadee, paltoor e rasisma : Muritani joopaama kadi

Hakkeeji aadee, paltoor e rasisma : Muritani joopaama kadi

Caggal Sherpa e Human Rights Watch, ko Amnesty International yontaa aybinde ngonka hakkeeji aadee e nder Muritani. Ɗuum feeñi ko e ciimtol ngonka hakkeeji aadee e winndere ndee, caaktangol e lewru mars 2018.

Huunde e taƴe ciimtol ngol :

E tonngol haala, nder winndere ndee, ardiiɓe leyɗeele ɗee ko ruŋtiiɓe hakkeeji aadee. E hitaande 2017 ndee, ɗooftagol hakkeeji aadee yahrii caggal. E nder winndere hee kala, laamuuji njokkii haɗde yimɓe naftoraade hakke seppude. E nder ɗuum kadi, ko rewɓe ɓuri loreede heen to Dental dowlaaji Amerik, to Riisi e to Poloñ.

To Amerik kadi e to Orop, ƴaaŋan maa Ostarali, darnde ardiiɓe leyɗe ɓurɗe alɗude ko siicde arɓe moolaade, ko nooynaade iiñcuru winndereewu mooliiɓe, ko yoorɓerndaagu e ɓalewaagal reedu, sibu ɓe njaggiraani mooliiɓe ɓee ko yimɓe jogiiɓe hakkeeji, alaa, ɓe njaggiri ɓe ko no caɗeele potɗe ñawndeede.

E nder ɗuum, ko politikaaji gaawooji ngañgu ɓuri yaajde e politikaaji yoga e leyɗe, politikaaji dagnooji paltoor e joñgol leƴƴi ɓuraaɗi keeweendi. Urɓooɓe ngañgu nattii suuɗaade, nattii moggaade e nder golle mum en e nder won ɗeen leyɗe. E nder ngoo maayo seedanfaaguuji mettuɗi heɗaade, bojji Rohingaa en ɓe konu Myanmar woni e momtude, ine ceedtini.

E nder Muritani, Amnesty teskiima « piggal laamu nguu fiyata daraniiɓe hakkeeji aadee ». E wiyde Amnesty, « fotde 43 000 neɗɗo nguuri e leydi hee ko e ngonka njiyaagu. Yanti heen, yimɓe e pelle ina cuurta oo paltoor laamu leydi ndii waɗata oo. Njiyaagu e paltoor leƴƴi ina nguuri e leydi Muritani ». « Laamu leydi ndii ina yeddi ɗum, kono ñiŋooɓe ɗeen geɗe ina ndaddee ». Amnesty wiyi alaa ko ɗaɓɓi e laamu Muritani « so wonaa yo fuɗɗoro woppude daraniiɓe hakkeeji aadee sokaaɓe ɓee. Min mbinnditaama 268 nanngal tuggi 2014 faade hannde, tee 17 heen leeptaama. A min ɗaɓɓi e guwarnama Muritani nde waylata sariyaaji kuutorteeɗi ngam leeɓtude daraniiɓe jojjanɗe aadee, tee yo ɓe nattu lelnude sariyaaji deɗɗooji wellitaare yimɓe. »

————————–

25 mars, ñalngu beldital ngenndi : Hesniiɓe e ɓoccitiiɓe e baayeeji ɗaɓɓi ko ñaawoore warkoyeeɓe

Ñalnde 25 mars 2017 wonnoo ñalngu beldital ngenndi. Ñalnde heen, rewɓe maayraaɓe worɓe mum en, kam e ɓoccitiiɓe (daɗɓe) e kewkewe 1990-1991, kam e baayeeji ɓeen waranooɓe e tuddule konu Muritani njuɓɓinii kewu ngam siftorde ɓeen waranooɓe. Ngol woni laawol jeenaɓol ko ñalngu nguu ina mawninee e leydi hee.

Ñalnde heen ɓe njuɓɓinii sitiŋ (diiño) yeeso galle laamorɗo oo, aɓe mbeewni leppi ina winndaa heen « yaafuya alaa ɗoon ɗo ñaawoore waɗaani » wonande warkoyeeɓe. Ɗumɗoon ko yiɗde hollitde laamu nguu, wonaa nii tan, kañum tan waawaa uddude doosiyee oo no yiɗiri nii tawi « waɗɗiinde goonga e ñaawoore nuunɗunde » huuɓnaaka, e yiɗde kadi aybinde sifaa niɓɓo mo laamu nguu yiɗi ñawndirde oo gagga nii. E nder caaktol ɓe njaltini ngol, ɓe ñiŋii heen kadi « etagol laamu nguu fuuntude loraaɓe ɓee e ronooɓe mum en ».

E miijo maɓɓe, ciftorgol e lomtingol tan mbaawaa momtude gonɗi waranaaɓe ɓee, tee ɓe ngonaa jebbiltooɓe, ko ɓe jokkooɓe ɗaɓɓude ñaawoore. Ko caggal ɗuum tan (maa ñaawoore waɗee tan), e wiyde Aysata Jaari Sal, koolaaɗo kuuɓal « Fedde Weewuuji », haala yaafuya waawata haaleede, so wonaa ɗuum kadi, alaa fof baawɗo lomtaade ɓe e yaafanaade ɓe warkoyeeɓe ɓee. Ɗum noon, ina laaɓi tan, kala biynooɗo doosiyee oo uddaama, yo anndu o suwaa tawo.

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

S'il vous plaît entrez votre commentaire!
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments