mardi, janvier 13, 2026
Google search engine
JaɓɓordeWinndereHakkunde Senegaal e njeenaari : “ heptinaa woyi, saawaani jam

Hakkunde Senegaal e njeenaari : “ heptinaa woyi, saawaani jam

 So konngol sañtii jubbol tiinde, so joom mum hulaani jaaboo! » Walla ko “ heptinaa woyi, saawaani jam »?

Ñalnde 29 mee 2010, mi haawaama no feewi nde nanmi Abdullaay Wad ina reentina jooɗaniiɗo ley di Amerik to Senegaal, sabu tan haalii ko fayti e njeenaari. Sibu, ko go’o am nande hooreejo leydi ina furoo kiliifu potɗo nii, e yeeso aduna fof. Ko kaa haala woni kadi ? Ko laawi Abdullaay Wad kadi ? Laawi Laay ko winndannde Marsiyaa Bernikaa (Marcia Bernicat), debbo jooɗa niiɗo Barak Obama to Senegaal, bayyi naande e leydi he ñalnde aljumaa 28/05/2010. Tiitoonde winndannde nde ko “ Senegaal e njeenaari ».

Marsiyaa ina hollitnoo heen wonde ley di Amerik, e rewrude e USAID (Njuɓɓudi Amerik toppitiindi ƴellitaare Winndere) e MCA (ballal 540 miliyoŋ dolaar Amerik, fot de 140 miliyaar ugiyya, rokkata won ɗeen leyɗe ceedtanaaɗe ngardiigu moƴƴu), jii daa e juɓɓule Amerik goɗɗe ballitooje ley di Senegaal, ina wallita leyɗeele Afrik. O wiyi heen “ So Senegaal ƴellitiima to bann ge faggugu, deeƴii, ma ɗum wallit deeƴre e nder Afrik hirnaange, wonana Afrik fof kadi yeru moƴƴo, yimɓe fof naftoroo … Kono tan, njeenaari … kam e politikaaji ɗi njuumtaani ina mbaawi bonnude kala ko gollanoo ngam ƴellitaare, celna ngalu pot noongu waɗeede e cellal yimɓe walla e jaŋde walla e nokkuuji goɗɗi guurwuuri wo nannde renndo, bonnana ɓurnooɓe hato jinde heen ɓe ». O wiyi wonde hay “ tuu mamuya njeenaari tan ina yammina jom kaalis en e gollaade e leydi, itta hoolaare juɓɓule ñamlatnooɗe kaalis ». E tonngol “ laamu kellifaangu ina jojji ngam ƴellitaa re leydi ». “ Nafoore ballal ngam ƴellitaare ina jo tondiri no feewi e calagol njeenaari kam e heɓaare guwarnama keɓoowo balle ɗe, daraade darnde moƴƴere, nuunɗunde… Ko ɗum waɗi, Guwarnama Amerik yiɗi gol londirde ko e huniiɓe haɓde e njeenaari e golloraade laaɓal. …

Dental Amerik ina a wallita kadi pelle renndo cirŋiniiɗe, dee nooje, baawnooje laamuuji ɗi wonde kelli faaɗi ». “ Kuuɓal dowla Amerik toppitiingal geɗe politik – ammbasadeer William Burns– kam e cukko hoorejo MCA toppitiiɗo ta bitingol mum, hono Patrick Fine, njokkon dirii ko ɓooyaani ko e laamu Senegaal, ɓe njeewtidii ko fayti e payndaale maɓɓe to bannge ƴellitaare, e teeŋtungol haɓde e njeenaari. E nder ɗeen jokkondire baɗ daaɗe e hoohooɓe Senegaal ɓurɓe toow de, ɓeen kuniima jokkude haɓde e njee naari … tee ɓe nanii sarɗiiji ɗi min pawi e ballal amen, so haɓde e njeenaari e ardo raade peewal. Amin njaakorii maa Senegaal jokku tabitinde ko hunii ko, mbe le ballal amen ina ɓeydoo waawde nafde ». “ Ɓesngu Amerik ina teeŋtina wonde dola ruuji ɗi waɗata e ƴellitaare ɗi ina poti wal litde e moƴƴinde nguurndam ɓesngu Senegaal. Ameriknaaɓe ina ɗaminii, ko fotde maɓɓe ne, yiyde kala dolaar ummiiɗo e limpooji njoɓata ɗi, ɓaɗaaɗo e balle, ina nafta ». Ko e ƴeesgol batu hakkunde Dental Orop e USA njowiitiingu e woote, Abdullaay Wad jaabii ndeen winndannde, jaabawol ƴaggungol. O hucciti e Marsiyaa, yeeso kameraaji teleeji, fotde hojomaaji jeeɗiɗi omo haala, yimɓe fof ina mugaa. O idii ko wiyde “ miɗo sunii no feewi e konn guɗi nanatmi ñalnde fof, takkooji Senegaal wonde leydi njeenaari ».

“ Ko miin woni kalfinaaɗo reende faayii da Senegaal, leydi ndimɗundi. Ko min ley di tokosiri, kono amin njogii faaro e ndi maagu. Mi anndaa so tawii oɗon ƴeewtin doo ko kaalaton ko. Sabu haala mon, a min mbiyee ko min wuyɓe, ko min yeenaaɓe. Mi nattii yiɗde ɗum. Min mbaawaa jaɓde won e geɗe. Tee, mi roŋkii famde, hol ko saabii ko onon ngoni leydi ngootiri ñalloo ri wiyde ko min leydi njeenaari… Dental Orop e Farayse e Sawuud e Inndo e Siin ina mballa min no feewi, kono ɓe meeɗaa wiyde ko min yeenaaɓe. Ko Dental Amerik tan wiyata min noon. ». O hucciti e makko o wiyi mo “ alaa fof yeru njenaari mo ndokkuɗon, mo kuugal fawaaka e mum… Ndartinee ɗee takke e peeñcu, sibu mi nattii waawde muñde ɗum ».

O jokki heen “ so tawii, sabu ngalɗoo bal lal MCA min mbaawaa dañde jam, ebo ƴettitee ngal, nawee ngal to njiɗɗon fof, ɗo mbaawɗon ƴattaade joom mum en, kono wonaa ɗo e Senegaal. Ngaranee ngal nde njiɗɗon kala, nawon ngal ɗo njiɗɗon fof ». O haali ha o joofni, kameraaji ina jokki e filmude. Marsiyaa Bernikaa wiyi mo “ meeɗaani wonde e anniya am, wonaa hanki, wonaa hannde, takkude walla ƴat tade hay gooto. Ko ɗum waɗi, nde kaalat mi nde, mi ɓet heen helmere kala, ngam dogde luural ». Kono o ɓeydi heen nii won de “ So mi nuunɗii, winndannde nde um morii kam ko Dental Amerik, tee, mi ittii heen ko heewi ngam teskaade ko fuɗɗaa waɗeede heen ko  ». Ɗum firti ko winn dannde nde o neldaa nde ɓuri ƴaggude, falaani heen hay gommbal. Haalpulaar en ina keewi wiyde “ hul ko haalaa ».

Eɗen nganndi Wad dañdiino caɗeele e FMI e Alekse Segura, nde wiye tee wonde o tottii oon bakanel baɗngel ko ina tolnoo e 90 miliyoŋ kaalis Seefaa, ngam yeende ɗum. Ko ñalnde 25 set taammbar 2009 wonnoo. E oon sahaa, FMI hollitiino wonde ɗumɗoo ko huunde harminaande muɗlakan (“ …ces pratiques peu orthodoxes sont formellement interdi tes »). E oon sahaa Wad jaabinoo ko “ ɗu mɗoo ko kadooyel tokosel, ko e aadaaji Afrik ». Ɗum noon, eɗen poti faamde tan, Amerik e Wad “ njiydaa ɗemngal », ko ɓeen mbiyata njeenaari ko, kanko wonaa noon o yiyri ɗum … Ina gasa tawa ko ɗum saabii denndaangal geɗe o yooɓtortee, gila e “ sañciyeeji Cees » haa e kuutoragol ngalu “ mooɓondiral lislaam », e ko wonaa ɗum tan Hoohooɓe politik Senegaal heewɓe kol litii mettere mum en e ngooɗoo duko. Ina heen Aysata Taal. E miijo Aysata, kaaɗoo haala ina siftina en Dadis Kamara (Dadis Show). O wiyi “ Senegaal ina anndiraa wonde leydi ndi heewaani doole to bann ge faggudu, kono leydi mawndi to bannge tabitino demokaraasi. Wonaa ngol fuɗɗi, Abdullaay Wad bonnii faayiida Senegaal… Persidaa leydi fotaani haal dirde nii e ammbaasadeer leydi ngoɗndi, e peeñcu. Kalfinaaɗo jokkondiral leydi ina waawnoo noddude Ammbasadeer o, haalda e mum : ko noon aduna oo fof gol lortoo. Ɗumɗoo ina siftina Dadis Kamara. Ina yurminii, kono ko noon wayi ». Miɗo sik ki noon Aysata Taal ko jejjitɗo tan, sibu Abdullaay Wad wiyiino, nde Dadis heɓi laamu to Gine nde, wonde “ Dadis ko ɓiyam », tee o meeɗaani suuɗde jokkondi ral makko e oon, haa ñalnde waɗi ajaande bonnde nde. Ɠeew so wonaa oon janngu noo e makko Mammadu Mbooc, gardiiɗo pelle renn do to Senegaal kam holliti tan, ko Senegaal yahnoo ɗaɓɓitoyde ballal Amerik, ngam jeyeede e tuugnorgal MCA ngal. Ngaal tuugnorgal noon, e no o hollitiri, ina jogii sa rɗiiji mum. So Senegaal ina anndunoo waawaa ɗooftaade ɗum en, fotaano yah de ɗaɓɓude heɓde ngal, haa ko ina adda haalaluuji e coodmaami coodtumaami, mo alaa ko firti.

So eɗen ciftora kadi, ko hono ɗuum Mustafa Ñas wiynoo mo, ñalnde 16 mee, nde o wiyata ko kanko woni sabaabu gop pitgol Kolotilde Raayse, hono suka debbo Faraysenaajo nannganooɗo to Iraan. Ñas wiyiino “ no Wad waɗiri nii, wonaa noon woowraa. Neɗɗo ina foti fadde haa hepti nanee golle mum, wonaa wiyde ina fiytoo heen becce. Ɗumɗoo ko waasde hor maade Aduna… ». Enen boom mbiyaten tan, ɗumɗoo ko huunde woowtaande : haala keewka, kaaldaaka no fotiraani, walla huccitde hirnaange tawi aduna fof ina hucciti fuɗnaange, ɗum ko huunde nde haawaani en e Wad. Heddii ko eɗen ndu wanoo Senegalnaaɓe nde Alla ittanta ɗum en ndee fawre e hitaande 2012, ma wɗo leydi goɗɗo, mo “ heewaani duuɓi » toɗɗee heen. Eɗen nduwanoo heen kadi denndaangal ɓesnguuji Muritani e Gine e goɗɗi, daaɓanooɗi, nde Alla fawtanta ɗum en won ɗeen pawe Alla! Njeenaari : ndeke wonaa Amerik tan Kono tan, ñalnde 8 suwee 2010, denn daangal gollodiiɓe Senegaal mbayyinii winndannde teeŋtinoore kimmugol ƴettu gol kuule ŋeerɗe ngam haɓde e njeenaa ri. Ko ɗum firti ? Ɗum firti ko denndaangal gollodiiɓe Senegaal kollitii ina ngondi e haala Marsiyaa Bernikaa. Ina laaɓti cer ! E nder ndeen winndannde, gollodiiɓe Senegaal to bannge karallagal e kaalis mbiyi wonde “  ngardiigu moƴƴu, e laaɓal nder jiilgol ngaluuji kam e hare luulndiinde njeenaari ko geɗe jojjuɗe  ». Ɓe ciftini won de eɓe pelliti “  wallitde laamu Senegaal ƴettude kuule ŋeerɗe ngam haɓde e njee naari  ». Gooto e bayyinɓe winndannde hol litii wonde “  ko jaabawol Abdulaay Wad, ɗo o wiyata wonde ko Dental Amerik tan haa lata ko fayti e njeenaari, addani min yiɗde hollitde hooreejo leydi Senegaal wonde Amerik e denndaangal gollodiiɓe Senegaal ndenndi ooɗoo ngoƴa  ». O ɓey di heen “  amin padi e yiyde maale pellital laamu Senegaal haɓde e njeenaari  ». Ɗum noon, eɗen mbaawi wiyde wonde aduna oo hannde ko ɓooɗde wootere cag gal Marsiyaa Bernikaa, mo Abdulaay Wad furinoo yeeso teleeji e jaayɗe sabu tan yal tinii winndannde ɗo hollitta miijo mum ko fayti e njeenaari. Biyeteeɗo Muhammadu Mbooc, jiiloowo dental pelle renndo to Sengaal, gardiiɗo Fedde nde wonaa laa muyankoore haɓotoonde njeenaari, wiyi wonde haala gollodiiɓe Senegaal ko jeer tinaango teeŋtungo fotngo teskeede. E miijo makko “ caɗeele ɗe wonaa goon daangal njeenaari e Senegaal, caɗeele ɗe ko waasde laamu ngu haɓoraade ɗum no fotirnoo nii ». Jooni noon, ɓayri Abdullay Wad wiyiino Amerik so ina yiɗi yo aran kaa lis mum, en nganndaa so o wiy noon gol lodiiɓe heddiiɓe ɓe. Neɗɗo dey ko ina haala fof, yo wood ko heddi.

Bookara Aamadu Bah

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments