jeudi, janvier 8, 2026
Google search engine
JaɓɓordePinalHiirde Belaa Fedde Pellital

Hiirde Belaa Fedde Pellital

Hitaande hikka ndee waɗti belaa mayre nayaɓo ko nde sosanoo. Nalawma cuɓaaɗo oo hawri ko ñalnde mawnde (aljumaa), 16 lewru mbooy hitaande 2012. Hitaande fof, ende bismoo pelle pine, diɗɗe naalankooje e haaliyankooɓe teelduɓe. Hitaande fof, hay so nde suwaa tawo wonde tergal Fedde Ɓamtaare Pulaar, hay so nde suwaa tawo taƴde karte walla jannginde terɗe mayre ɗemngal Pulaar, e nde ittana Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani geɗal timmungal sabu faamde ko nde baaba mum pelle pine fof e nder leydi Muritani.

Hikka noon, ngam hawritoyde e jamma jibineede fedde Pellital ndee, Yiilirde Ngenndiire Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani e gardagol Aamadu Umaar Jah, neldi ko biyeteeɗo Aamadu Jibeeri Sih, gorko Sahre Sukki e Mbolo gawle. Aamadu Jiɓeeri ko tergal coftungal, goongɗingal ɗemngal e pinal Leñol. Ko kanko woni jaalal kalfinangal Pinal e nder yiilirde Siynoore Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani, konunke fedde ndee e kala dingiral wolde pinal bayngal hono nii. Aamadu Jibeeri ardii lappol teskinngol, nootoyii bismaango fedde Pellital to leegal Arafaat, gaayal 15ɓal, taƴre jeeɗiɓiire (Poteau 15, secteur7). Lappol ngol waɗi ko terɗe tati : Aamadu Jibeeri Sih, mawɗo lappol ngol ; Suleymaani Wan, fanniyanke tabito dingiral e Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu.

Njuɓɓudi jamma oo : pelle, duɗe e catal

Hurmbiti jamma oo ko fedde Pellital ndee. Nde holliri ko geɗe fitiram-gollaagu (wayluɓe, sakkeeɓe, maabuɓe, lawɓe, cañu, motto, ekn ngam anndinde wonde pinal fulɓe ko njoowaandi. Hinnde fof, won ko addi ngam mahde pinal ngal e kuuɓal. Hay hinnde wootere heedtaani heen caggal. Rewi e fedde Pellital ko joginooɗo njuɓɓudi dingiral ngal, ndeke ko haalaŋke, naalaŋke jimoowo, gamoowo. O wiyetee ko Kodda Leñol Jaak, o jeyaa Jowol Sahre, wuro ngo wajjuɓe ndeeni. Tataɓo hiirde ndee ko Fedde Ɓamtaare Pulaar. Nde Aamadu Jibeeri Sih noddaa, waɗti teddungal e teddeendi e Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu, yo yettin konngol Fedde ndee.

Nde Njaay Saydu Aamadu ƴettii « micro », adii tawo ko salminde banndiraaɓe arɓe ɓee, rewni heen njettoor fayde e fedde Pellital yubɓinnde jamma oo. Caggal ɗuum, o anndini jamaanu nguu wonde ko ɓe nulaaɓe Fedde Ɓamtaare Pulaar Muritani, ɓe kaalata ko e innde mum e ɗemngal mum. O anndini dental ngal kadi so wonaano ngantu e ñigoreede golle, hooreejo fedde ɗee hono Aamadu Umaarar Jah e terɗe Yiilirde Ngenndi fof ko ɗoon jogornoo hiirde. O haali njettoor fedde feewde e golle ɗe sukaaɓe ɓee ngummanii ɗee. O tonngiri haala makko ko werlaade eeraango fayde e fedde Pellital ndee e teelal, feewde e pelle pine tawtoraade ɗee e kuuɓal. O holliti wonde ko waɗetee koo fof ena moƴƴi saɗne kono tan ko nafoore jogiinde happu, nde wonaa duumotoonde. So ɓe ngudditno duɗe, ɓe njanngi, ɓe njanngini heen, ɓurata waɗde wattannde moƴƴere sabu ko dañal ngal waasetaake. Ena woodi e leñol men ngol, so pinal walla ɗemngal haalaama tan, woodat ɓe ɓe njoofii, ɓe cikka wonaa e mаɓɓе haaldetee, no ɓe njeyaaka e maggol. Ɗum ko juumre mawnde. Gooto fof yo anndu lowre mum nana ɗoon heddii, sooynde mum nana ɗoon fadi ɗum.

Caggal konngol fedde Ɓamtaare ko Pellital arti e dingiral, addi mago walla tinndinoore raɓɓere : Ceeral ɗemɗe haɗataa desondiral hakkunde leƴƴi. Fayndaare maɓɓe e ndee ɗoo tinndinoore ko yiɗde hollude wonde so yimɓe ena njiɗi jiidude e wuurdude ko maa ndesondira. Kala resondirɓe ngontata hankadi ko banndiraaɓe teddondirooɓe, hormondirooɓe, riiwtooɓe fitinaaji hakkunde mumen. Ko ɗuum maa taw ŋakkiri ɓesngu Muritani. Nayaɓo hiirde ndee ko Lewlawal Badri e gardagol Abuu Jah. Lewlewal Badri ko innde hollirnde joom mum. Ɓe kolliri ko sukaaɓe tato rewɓe ena mbaajondira e koye mumen ko fayti e no juulɗo foti wayde e nder renndo walla e nder galle. Ɓe njeertinii tanaaji ñohre e fenaande, welde teppere e welde ɗemngal, kamɓe fof e wonde sukaaɓe heccuɓе.

Rewi heen ko duɗal Mawɗo Maalik Sih e gardagol ceerno Ɗaahiiru Galo Bah. Ngal ɗoo waɗi ko sukaaɓe tokosɓe. Ko ɗiɗo heen tan ngoni yettiiɓe duuɓi 12. Ɓe ngadii teskinirde ko to bannge sormatuuji. Heewii ɗo neɗɗo wiyi ena ummanoo tabitinde pinal mum tawa ko luurdaaɗo, tinaani. Ko heewi e sukaaɓе rewɓe arɓe ɓee ko raneeɓe tal. Alla e poppateeri sabu nattude yiɗde ɓe wonde ɓaleeɓe, alaa ko haali innitireede fulɓe. Won e heen kadi ngardaani sabu ko hiirde pinal, ngardi tan ko haa njiyee. Ko ɓeen ngoni haɗooɓe yimɓe nande ko haaletee, wirnooɓe yimɓe walla haɓeteeɓe e nder dente. Ɓee ɗoo sukaaɓe duɗal Mawɗo Maalik Sih ngalaa e ɓeen. Ɓe ngardi ko ŋarogal Pulaagu timmungal. Alaa heen fof mo ndaarataa, mbiyaa : sinno wonaano ɗum !

Ɗuum ɗoon, so won mo haawi, enen kam ɗum haawataa en. Duɗal ngal Ɗaahiiru Galo Bah, tutii, huufi tawi kadi feccere heen dawi ko e Fanay Ndooro galle Alla, diiri Gummboo e Raasin, jatti Gelongal Bah, miñi am, so wayii noon, bettaani. Ɓe njimi jimol belngol, keewngol loowdi : Ngaree ndenten.

Fedde Pellital arti e dingiral waɗi tinndinoore, caggal nde yimi. Tinndinoore ndee ko “ Ñaaɗa-wahre sel boombi ”, E nder tinndinoore ndee, ɓе njiɗi hollitde heen ko : Won e wullooɓe fowru tawi ngoni ko e meeraade warde ɗum. Won e wiyooɓe hannde sukaaɓe rewɓe ɓee nattii jogaade gacce, ɓoornotaako comci, mbaalata ko e mbeddaaji, tawa ko ɓіɓɓе mumen neldi ɗumen fof, ko ɓeen dardartooɓe e laabi, njiiloytoo. Oo ɗoo ñaaɗa-wahre, mo ɓe kolliri ɗoo, jamfii ko joom-suudu, ɓiyum e ƴamaaɗo biyum. Kala ko o neldetenoo ngam soodde galle, rasiyon galle e saabunnde ƴamaaɗo ɓiyiiko, fof o fiyi ko e jiifa, o nawani Dañaa Sih. Kono tan gartal ɓiɗɗo oo waɗii gacce !

Hеɓɓii ɗoo, caggal ndee ɗoo tinndinoore ko biyeteeɗo Jules Kuyaate. O dañaani joofnude golle makko hawri e kaɓirɗe mawninatnooɗe daande ɗee ngantinii.

Ko ɗoo woni ɗo Jalluɗi Jam naati dingiral e gardagol Alasan Saar, gorko Ɓokki e Samahaani, Kacce e dañtaaɗi. Alasan Saar nemsaaka e haala, nemsaaka e golle. O jaari Ceerno makko Ibraahiima Muktaar Saar. O ɓamti jimol mum, o eerii gooto gooto jaambareeɓe yahɓe tawi ko salinooɓe yawre e yawaare leñol mumen, leñol Fulɓe. Noddaaɗo fof arda e sormaat maandinoowo sifaa ngenndiyanke toɗɗaaɗo oo : Sayku Umaar Taal mo Halwaar, Pennda Muusaa Bukari Saar to Ŋawle, Suleymaani Baal kelnooɗo Muudo Horma, Abdul Bookar Aali Dunndu, Aali Hawo Jibeeri, Baydi Kacce, Lam Tooro Sidiiki Sal kono kadi Bah Seydi, Saar Aamadu e Saydi Sih. Hay so holliraaka, o noddi Teen Yuusuf Gey, mo Kayhayɗi, Jiggo Tabsiiru mo Bakaw, Abdul Quduus Bah, Alasan Umaar, Aamadu Maalik, gorko Duungel e wuro doole, Umaar Bah mo Dabbe, Tijjaani Aan gorko Gamaaji Sahre, e Yero Dooro Jallo. O jaari Mustafa Booli Kan e Mammadu Sammba Joop, Murtuɗo gorko Mbaañ.

O haalti njennoor Murtuɗo e Jalluɗi Jam. O weddorii, kanko Alasan, ngoon eeraango feewde e pelle biyooje hannde ko ɓamtooje leñol. Nde yimɓe Jalluɗi Jam ngari haa ndarodii e nder dingiral ngal, sakkitinooɓe arde ɓee ngardi ko e bagi daneejo, binndaaɗo binndi bulaaji. Winndaa ndeen ko Jaaroore Umaar Bah Mboyna. Alasan Saar naati e ñaam-golluuje Umaar Bah, haali ɓure mum e konnguɗi cakkitinooɗi e hunuko mum. Alasan Saar haaɗaani ɗoon. O holliti yimɓe ɓee wonde haa hannde njoorto ena heddii.

Won heddiiɓe, ɓe njahaani tawo ko wayi no Ibraahiima Muktaar Daree Saar, Alhajji Baaba Baydi Maal, gorko Duwoyra, Suleymaani Kan, Aamadu Ümaar Jah, Jibi Hammee Lih, Gelongal Fuuta mo Jiinge (biynooɗo so won leliiɓe, luliiɓe no janaale won dadiiɓe, dariiɓe no jullaaje), Katante Leñol Kan, Gelongal Bah, Aamadu Sammba Demmbele, Tabara Bah e woɗɓe ɓe limtotaako. Jalluɗi Jam ko ɗoo kaaɗi, mbaɗaani goɗɗum sabu teskinde sunaare wondaande ndee. Caggal duɗal Mawɗo Maalik (mi tampii rewde e yettoode ndee), ko goomu Jalluɗi Jam ɓuri yaltinde Pulaagu e nder peeñki mum. Alasan sakkitorii ko tintinde jaltugol lefol maɓɓe e ko fayi arde. E ndiin mbaydi, o rokki tonngooɗe fotoore jokkondireede so sokla wadoyii : 46574928. O uddiri walla o rowiri ko jaarde arafaatnaaɓe sabu ballal mumen teskinngal fayde e Fedde Jalluɗi Jam.

Fedde Ɓamtaare Sukaaɓe Saydu Nuuru mbaɗi ko njimri mbelndi sadne. Ko ɓe 12, kamɓe naatɓe e dingiral ɓee. Ɓe njimi ko ƴellitaare e ɓamtaare. Ɓe mbiyi ƴellitaare e Ɓamtaare naamndii ko darnde. Ɗo darnde woni ko ɗoon ndimaaqu wonata. Ɗo ndimaagu kadi woni ko ɗoon tigi neɗɗaagu yiytetee. Gila to bannge pinal, faggudu, dawrugol haa heɓi renndo. Eɓe mbaɗi yimɓe teskinɓe, fuɗɗiiɓe ɓooyde e pinal. Ko ɓe potata wasiyeede heewataa no feewi, kamɓe….

Gelongal Fuuta lollirɗo NJaay Saydu Aamadu

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments