mercredi, janvier 7, 2026
Google search engine
JaɓɓordeKuule AsamaanHol to dow heedti e aduna hee, to les woni?

Hol to dow heedti e aduna hee, to les woni?

Kooyniido fof wiya « dow », ndaarɗo hedde kosɗe mum (koyɗe mum) fof wiya les. Ɗee geɗe fof pawii tan ko e ngonka e nokku. Alaa fof ko woni heen goonga tigi rigi, (tigi tigi), alaa fof ko woni heen goonga mo yeddotaako, timmuɗo mo alaa to fawii. Huunde ena waawi wonde les, wona dow tawa woni ko ɗo gootel. Fawii tan ko e ndaaroowo oo : gonɗo dow huɓeere, ma wiy lampa ko les woni ena seŋii e mbildi. Gonɗo les mbildi ndii wiyata lampa kaa ko dow woni, maa hooynoo. Ɗum ɗoo kam ena weeɓi faamde. Kono wonaa toon pay-ɗen.

Payen e ko ɓuri jiiɓaade koo, ma en paam dow e les ngoodaani e aduna hee. Tagopeeje e lebbi mum en, Naange, Koode, Deental koode (galaksi) fof ngoni ko e weeyo, e baawɗe tagɗo ɗum en oo. Ɗee tagooje fof ngoni ko e weeyo, etee ko weeyo taarii ɗum en bang-yoo-bang (bangeeji ɗii fof). No neɗɗo mutirta nder maayo nii, tawa banngeeji makko ɗii fof taarii mo ko ndiyam, ko noon Leydi, Naange, Lewru, Koode ngoniri e weeyo. Eɗen nganndi hannde, so woodii e bannge e leydi ndi nguur-ɗen e dow mum ndii, gonɗo e ñalawma, bannge goɗɗo oo, wonata ko e jamma. Sabu jamma alaa ko woni so wonaa mbeelu Leydi. Oɗon nganndi so annoore naange yanii e maa, ooto bannge e maa ko mbeelu maa wonata ɗoon (hay so annoore lampa walla fooyre). So a wonii e jamma, ngon-ɗaa ko e mbeelu Leydi, sabu leydi ndii ko ko wirnu maa e naange ngee. Jooni noon, so a wonii e ñalawma, kooyno-ɗaa naange walla sonndu, walla ndiwri, mbiya ko ɗum woni dow. Ndeen noon wonɓe ooto bannge leydi ɓee, (les koyɗe maa, heedtuɓe ooto bannge e leydi) ngoni ko е jamma. Ɓeen ngonata ko les. (Miijo-ɗee fuku tan). Wonɓe e jamma ngoni ko les, kono, so ɓe kooyniima ɓe njiya lewru ena jalba, ɓe mbiya lewru nduu woni ko dow. Ko ɓe mbiyta dow koo (hono lewru nduu) wonanntu maa aan gonɗo e ñalawma oo, ko les les (les ko woni les koo, sabu neɗɗo kooynotooɗo lewru nduu woni ko les maa, woni ko e jamma, lewru ndu o hoonotoo nduu ɓuri kadi wonde les maa). Yeru mo yeftuno-ɗen adan oo, nde kaalaten hakkunde gonɗo dow huɓeere e gonɗo les mbildi, ko fayti e lampa kaa, ɗuum ko dow leydi gon-ɗen.Ɗoo les e dow pawii tan ko e gonka neɗɗo.

Ko fayti e Leydi ndii e hoore mum, e wonde mum e nder weeyo, no naange e lewru ngoniri e weeyo nii, ɗoo, DOW E LES NGOODANI. ƊUM FAWAAKI E NGONKA. Yeru, yahnooɓe to lewru, no njiyraten lewru ena ummoo, yahaa e dow koye men en, mutoyaa, ko noon ɓe njiratnoo leydi. Maa wood (haawnaaki) wiyooɓe, so wonii wonɓe les ɓee, hono wonɓe e jamma ɓee ngoni ko les, ko haɗata ɓe teɓɓitaade ɓe njana ? Mi jaaboo : hol meedɗo teɓbitaade fayi hedde lewru ? Gooto fof leydi ko ka fooɗata ɗum. Sinno fooɗataano, so a werliima haayre artataa. (so a diwii ne kay a ruttotaako e leydi).

Umar Abdalla Wele Haa tonngooɗe aroore njokken e « ɓeto ngoɗɗeeki mawki »

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments