Wonaa jooni jooni; ko ɗoo e duuɓi 20, hedde 2030. Japon mijii ko mahde weeyo waawoowo heɓɓaade cereeli naange waɗta ɗum yiite, nelda ɗum leydi (nelda en) e mbaydi sereendu laseer (rayon laser) walla e mikroo-onde (micro ondes).
Ɗum ɗoo wonaa fenaande, ko goonga, sibu laamu Japon toɗɗiima nii pelle njiylawu potɗe tabitinde ko haalaa ko. Ina jeyaa heen sosiyatee mawɗo toppitiiɗo ko fayti e semmbe e weeyo biyeteeɗo Mitsubishi Heavy Industries, potɗo gollondirde e Duɗal njiylawu paytuɗo e laakon weeyo kon koɗaaka, duɗal denndinngal ko ina wona 17 sosiyatee, tawi ina jeyaa heen sosiyateeji di keew-ɗen nande e huutoraade kaɓirde mum en, ko wayi no Mitsubishi Electric, NEС, Fujitsu e Sharp… Ɗowata golle ɗe noon Nokku weeyo Japon (Agence spatiale japonaise (Jaxa)) gonɗo e ngoon wiɗto gila e kitaale 1970.
Hol no miijo ngo siyirta?
Miijo ngoo ko werlaade satelit haa yettoo e nokku deŋal*, nokku mo tooweeki mum tolnii e 36 000 kiloomeeteer dow leydi. Oon satelit ina nawori alluuje naange (panneaux photovoltaiques) potɗi waɗtude semmbe naange yiite (cereeli naange). Oon semmbe yiite waɗtee laseer walla mikroo-onnduuji, ngam neldeede leydi men. Ɗoo noon heɓɓotoo ɗiin cereeli laseer ko antenaaji parabol moolanaaɗi to bannge mawnugol hade mum en waɗteede kadi yiite mo mbaaweten huutoraade.
Wiɗtooɓe ɗe mbiyi « ɓayri ko semmbe ceniiɗo mo ɓeeɓataa, amin miijii maa ɗum wallu en ñawndude caɗeele ŋakkeende semmbe kam e ɓeydagol nguleeki leydi men ndii; ngol kuutoragol won ɗiin gaasuuji saabotoo». Ɓe ciftini wonde “annoore naange gasataa e weeyo”. Ina woodi sibu keeweendi semmbe e oon nokku mo cifi-ɗen, ina sowoo laaɓi jeetati haa sappo semmbe naange jettotooɗo leydi men ndii, nde tawnoo toon, alaa ko faddotoo ɗi, wonaa weeyo, wonaa duule. Yanti heen, toon alaa jamma, alaa biiruuji (waylo sahaa, ko wayi no ndunngu walla ceeɗu ekn ..). Ɗum noon, semmbe o ɓeebataa.
Hade satelit oo neldeede nder weeyo ɗoo e hitaande 2030, won golle goɗɗe poti tawo waɗeede. Isin naange potɗo werleede dow o, maa yeñtin fotde miliyaar watt (ko ina huɓɓa fotde 17 miliyoŋ ampul), tawi njaru mum ko hedde 23 UM wonande kala kiloowatt-waktu (kilowatt heure); coodgu kiloowatt-waktu jooni ina sowoo ɗum laaɓi jeegom.
E miijo Jean-Jacques Favier, karallo to Nokku Ngenndiijo ko fayti e wiɗtooji weeyo to leydi Farayse “ɗum alaa caɗeele to bannge karallaagal, kono tan ina ɗaɓɓi ngalu keewngu sibu ko maa tonuuji keewɗi kaɓirɗe neldee nder weeyo. Yanti heen neldirgol semmbe o cereeli laseer walla mi kroo-onduuji ina waɗi geɗe ɗe kuɓindaaka tawo, yanti heen ina waɗi gagga kisal yimɗe e sato”.
Kelmeendi
Nokku deŋal 🙁orbite géostationnaire) woni nokku mo ngoɗɗeeki mum e leydi (tooweendi mum) foti e 35 786 kilomeeteer, jiimɗo cot e ŋorol peccol leydi men ndi. E oon nokku satelit o taarotoo leydi ko e waktuuji 23 e hojomaaji 56 e 4,1 leyyannde, ɗum woni kanko e leydi men ndi poti njaaweendi. Ɗum waɗi so neɗɗo gonɗo e leydi sooyniima satelit o, yiyata ko satelit dariiɗo ɗo gootel, deŋɗo. Ko e oo ɗoo nokku satelitaaji telekommunikaasiyoŋ (kumpital kuutotoongal elektronik e informatik) kam e satelitaaji teleeji, walla deenooji leydi, ndeŋetee.
Annoore: naanagal,
Watt : ɓetirgal semmbe. No paamraten, ampulaaji kuutorto-ɗen ɗi keewi wonde ko hakkunde 40 e 100 watt. Kiloowatt woni ujunere watt; megawatt woni miliyoŋ watt…
Yiite woni «elektirisitee» walla «kuuraa».
——————————————–
Ko nii golle de eɓɓiraa
- Laanel weeyo gonngel e nokku deŋo (36 000km), na roondii panooji naange, wayla cereeli naange waɗta ɗi yiite.
- Yiite ɗe mbaɗtee semmbе, neldiree en cereeli laseer walla mikroo-onnde
- Anteen mawɗo heɓɓoo cereeli semmbe ɗi, waɗta ɗi yiite.
Bookara Aamadu Bah
Ƴoogirde: lefigaro.fr


