Miliyoŋaaji ɗiɗi tiggu ina cankoo hitaande kala ɗo njibinaa ɗo tan, e nder leyɗeele gonɗe e ƴellitaade ɗe. Saakti ɗum ko wiɗto fedde wiyeteende «Save The Children». Joyaɓal miliyoŋaaji sappo e sukaaɓe sankotooɓe hitaande kala ko hade duuɓi joy, nguurataa ko ɓuri waktuuji 24. Miliyoŋ tiggu ina maaya yontere adannde caggal nde jibinaa. Miliyoŋaaji nay (4) ko e nder lewru adanndu fawtiindu e nde njibinaa nde cankatoo. Ɗee limooje ina mbaawnoo usteede fotde 70%, tawi ko e peeje ngaluuji kakindiiɗi, ko wayi no ñakkude rewɓe ñakko haɗo-tetaanoos e newnande rewɓe ɓe jibinde sara haralleeɓe cellal. Habri ɗum ko hooreejo fedde nde. “ɓaktuuji gadani, ñalɗi, kam e jonte gadane e nguurndam tiggu ina himmi”; siftini ɗum ko Jasmine Whitbread hooreejo fedde ndee. Kuule cellal ɓurɗe senaade e hoybude ina ceernda hakkunde nguurndam e maayde; “Ciimtol 2006” Ngonka yummiraaɓe e nder Aduna kolliti ko maayɗeele ɓurɗe heewde tigguuji sabaabu mum en ko jiiɓayru jibingol, e raaɓo-raaɓo, ina mbaawnoo reenteede. Wonannde «Save The Children», ndee limoore faaynunde e maayɗeeli, ko wootere e caɗeele cellal ɓurɗi yeebeede e nder Aduna hee.
Nde wonnoo sukaaɓe heewɓe keewaani daɗde, ɗum saabii won heen ina leela inneede, sibu ina njooɗoo lebbi tati hulde tan hade innude caggal ɗum sankoo. Ndee limoore toownde maayɗeeli ina waawnoo usteede so tawii yummiraaɓe tokosɓe ɓee kirjinanooma ko feewti e ñaamgol ñamri moƴƴiri, e rewde deentorɗe kese; ciimtol ngol teeRtinii ɗum. Ñakko haɗotetaanoos, safaruuji ceniiɗi, e nehdi peewtundi e laaɓal kam e safaruuji ceniiɗi wonannde yummiraaɓe caggal nde njibini, ɗum fof ina wallita ustugol keewal cankagol tigguuji e Aduna tataɓo o.
Mammadu Maamuudu Baal


