Gila njaltin-mi deftere wiyateende « Binndanɗe hiisankooje », miɗo miijotonoo waɗde deftere nde mbaadi woɗndi. Ngati Binndanɗe hiisankooje ɓurnoo wonde ko kaɓirgal uddowal kunuɗe wiyatnooɓe waawaa wonde. E nder heen noon, cuɓii-mi winndude e lowe keewɗe hiisiwe, gila e kuuɓe, haa e rewriwal, haa silo, gaaɓe kan e aljaaburu, haa yettii potindire ceertal. Tawa doge heen keewɗe ko hiisiwal toowngal.
Ɗum noon nde waɗi haa yalti, heewii artirɓe e am miijo waɗde defte tawa ina ɓamtoyaa gila fuɗɗorde. Ñande mbaɗdu-mi e Hammee Aamadu Lih joɗnde e yeewtere mum Ngalu, o heɓiino wiyde mi noon kanko ne. Wonii jooni hitaande ƴettu-mi ɗaɓɓaande ndee, kono rafi am ko so mi ƴettii binndol mi joofnataa. Sabu ngonat-mi ko e yaajtinde.
… Ndeen nde mbinndu-mi haa ɗereeji teemedere e ɗiɗi, ordinateer oo waɗi caɗeele, fofof momtii. Mbaɗtoy-mi, pellit-mi winndude deftere huuɓtidinnde. Kono caggal nde njettii-mi ɗeereeje teemedde tati pawɗi, taw-mi maa teddu e janngoowo oo. Pellit-mi feccude deftere ndee e doge tati : Rogere ɗiiñorɗe, Rogere ŋabbirɗe, Rogere toowirɗe. Nde njiim-ɗon ɗoo ndee woni diiñorɗe, ɗeya njaltoyta ko e doge ɗiɗi goɗɗe. Ndeeɗoo loowi ko dame joyi : Limoore, Nokɓetiwal, Denrentiwal, Gaaɓe, Caɗeele. Woni keeriindi deftere ndee ko duusde janngoowo oo e maho e tafo geɗe jeewtateeɗe heen ɗee, tawa wonaa tan filllanaade mo ko mahaa koo. Kaaldaten ko e hakkille mahoowo janngoowo oo. Kono kadi mbaadi woɗndi ko eewnaande hakkille jeertotooɗo janngoowo oo, ngati eɗen kollira dalillaaji e kala dallinaande teskinnde. So janngoowo oo mahiima e rokkude daliilu kala nde holliti konngol mawngol, oon sahaa o hisnii won e laabi nganndiiniweeji. Lesɗoo mi siimta hol heen damal fof ko loowi :
1. Damal Limoore : Njeewtaten heen ko maho limoreeje e kiisorɗe hakkunde mumen. To adan ɗo ko limoreeje tabitɗe kuutortee, kuule teskinɗe tonngee heen, ina yahree seeɗa-seeɗa haa hiisa maandiwa naata; ɗoon limoral ina waawa moɗteede waɗta tonngireede alkulal, kuule keɓanooɗe ɗee kala tonngitee heen. Mare kese maa keɓe kadi. Hiisa maandiwa maa naw en to potindire e tippule potindire, haa ɓurɓure e gane.
2. Damal Nokɓetiwal : E ngalɗoo damal, mahaten ko nganndal nokɓetiwal, toppitiingal diidi e ayaawe e kala ko toɗɗii ɗum en. Wonaa tan ñogge bertalle walla taari, ko tafo ɗeen kadi haalatee heen. Ngati ko adii ko ɗum ina rokka ɗeen ñogge, nokɓetiwal ko miijanteeri mawndi, njooɗndi, diiñiindi e tuuge, ndokkoori dallinaaɗe paayodinɗe e ballal kisindi rewriwi, ko ngaal jaɓɓal njaɓɓaten ɗoon. Maa en taw heen mahanteeji pattamlamiwi, ko wayi no hol ko wonnoo feere Archimede ngam ɓetde wertallo mdeɗu, e peeje goɗɗe kadi. Ayaawe keewɗe maa kollire, sifaaji mumen tonngee. Heen taƴre ina holla Maantorɗe kan e joopi; oon sahaa miijanteeri ndii fof ina waawi tonngeede e ballal kumi.
3. Damal Denrentiwal : Denrentiwal ko nganndiin hiisiwo ciloowo, piroowo dokke57 keewɗe ngam waɗde tommbe58, habra ko arata, no ardata… Maa en njiy ɗo hol no dokke njiilirtee, tonngirtee. Hol geɗe juɓɓuɗe e nder silo dokke.
4. Damal Gaaɓe : Gaaɓe ko ganndal hasre, hasre waɗi ko ɗo fiyaaku wootu waɗee waɗtee tawa waɗtiraa ko hono no waɗiranoo nih, rokka jeñtule ceertuɗe. E yeru,so mbuuɗu kaalis weddaama, wedditaama, ina waawi ara ina hippii walla ara ina ajjii (so tawii bannge kippiiɗo e bannge gajjiiɗo nganndinaama ko aditii). Ko wonaa hasre ina waya no montoor nih, waktu garɗo fof ina anndaa dewoowo heen e jaati. Ɗum wiyatee ko hollinaare61. E nder sewlo ngo ngon-ɗen ngoo ina wayi no ko Hasre e Hollinaare piilondiri heen. Ɗee geɗe ina poti mareede, ko ɗe jogiiɗe mbaawka mawka nder nganndineeje.
5. Damal Caɗeele : Ngal damal ko paayodinngal sabu e maggal janngoowo oo etoto ñawndude caɗeele jiiɓiiɗe. To naatirde ɗoo ina tawee laabi ñaawndirɗi caɗeele, caggal ɗum caɗeele hiisiwi ina pawaa heen. To waɗtindorde too ko caɗeele aawtaaɗe e fiyakuuji sato, wadde ko damal wonande en joofaade kuule e ɗowi nganndineeje goɗɗe. Almuudo oo ina waajaa no feewi nde juutnotoo e ɗee caɗeele. Ɗum wonaa huunde weeɓnde, kono ko ɗum woni laawol faamu, ko maa neɗɗo wayla nde wonta baylo. Taataade bonaani, ina foti neɗɗo ekkotooɗo taatoo, sagga, kono e kala sahaa hakkille njeertiwo makko ina foti aaƴde mo, o yiyta cagge makko. Yiytude cagge mum ko e maale faamu mawngu jeyaa. Ina tijjaa so neɗɗo oo waawii oo fannu gollal, o wona kebiiɗo e miijtaade e caɗeele ɗe o fottata ñande kala e kaawniiɗe mumen, ngati wonaa tan omo jogii ɗowol miijorgol, kono omo jogii ɗowol janngirngol; ngati fayndaare am haaɗtunde ko jannginde hol no janngirtee. Ko ɗum etii-mi loowde e deftere ndee fof. Wadde noon ekkorɗe caɗtuɗe maa tawe heen, ɗe ngoniri tan ko ñiiɓde karalle hiisiwe e hakkille janngoowo oo. Mate Pulaar wiyataa « Mbeɗu mawnata ko hakkunde yuweede e taƴeede »? Kala heen damal noon ina waɗi ekkorɗe, ɗe janngoowo oo waajaa haa to waaju haaɗi, nde etotoo waɗde ɗe. Ngati mi waɗtindoraa tan rokkude ɗoo konngol Confucius : « Haalanam mi yejjita, jannginam mi siftora, waɗnam mi waawa. »
Muhammadu Faalil Sih muhammadu.sih@gmail.com
Kelmeendi
- Denrentiwal = Statistiques, Statistics
- Rokkere = Donnée, Datum
- Tommbere = Prévision, Prediction
- Gaaɓe = Probabilités, Probability
- Hasre = Hasard, Chance


