mercredi, janvier 7, 2026
Google search engine
JaɓɓordeWeeyiwalKUULE ASAMAANMiijooji ko fayti e neɗɗo e sahaa e weeyo : So artii e...

Miijooji ko fayti e neɗɗo e sahaa e weeyo : So artii e hakkille

Ene jaggaa e dow leydi ndi nguur-ɗen ndii, ko neɗɗo tan waɗi Hakkille, ko kañum tan woni kaggilɗo, ko heddi ko fof, wuur tan kono hakkille alaa. Ɗum kam ko goonga, walla ko wañeede neɗɗo woni ɗoon ? Ko goonga, neɗɗo feewnii laaɗe diwooje, masiŋaaji e kaɓirɗe keewɗe baawɗe wallude ɗum he nguurndam mum. O feewnii kaɓirɗe baawɗe yiyde geɗe goɗɗuɗe, mawɗe, gonɗe e nder aduna (lonngorɗe), bayɗe no galaksiiji (deente koode), o feewnii kadi kaɓirɗe baawɗe wallude mo yiyde geɗe pamare ɗe njiyotaako e gite ɗole, ko nanndi e mikoroskop (lonngorɗe geɗe pamare), baawɗe wallude mo yiyde geɗe gaddooje ñawbuuli, ko nanndi e mikorobaaji e wirusaaji. Kono arantaa mo miijaade won tagoore waawnde miijaade walla jogaade hakkille e dow leydi so wonaa kanko neɗɗo oо. Kono haɗaani dey, heen e ngeɗon, kon cikkaten ngalaa hakkillaji, ngalaa miijooji, ena mbaɗa geɗe, ɗe annduɓe men fattamlamɓe, nganndaa. Yeru : ko heewi e annduɓe men nganndaa hol no wirusaaji, ngeɗon tokoson kon njiyotaako e gite bole, ndoondotookon ñawbuuli, hol no mbaɗata haa mbaawa dartaade leɗɗe cafrooje, goownooɗe warde ɗe. Ko nanndi jooni, e ñawu jontinooje, ngu ɓowɗi kuutortoo.

Hol ko saabii eɗi ndartoo, tawi noon adan, ɗum ena waratnoo ɗi ? Hol to ɗi njanngi ngool dartogol, walla hol feere ɗi pewji ngam dartaade ? Hol ko waɗi wirus « SIDA », sahaa fof ena wayloo, ɗum fof mbele ena daña sago mum e ñawdo ? Arantaa neɗɗo miijaade ngel geɗel, e « adunel » mum ngel ena waawi toon jogaade nganndal mum. Ƴeewee jooni ñaaki ! Ñaaku yahat faggoyoo ko faggotonoo koo, itta ɗum e piindi leɗɗe ceertuɗe, renndina ɗum en, waɗa ko wadatnoo haa wonta juumri, neɗɗo juma ñaaku, yara njuumri, weltoo. Caggal ɗum o wiya buubi ngalaa hakkillaaji, mbaawaa miijaade, ngalaa peeje.

Ene anndaa hannde, ñaaki e mooyu, kañum en fof, ena njogii e nder renndo mum en, hooreejo debbo (laamɗo debbo), ena njogii mahooɓe, ena njogiigii koninkooɓe haɓeteeɓe, faddotooɓe añbe, yarlittooɓe nguurndam mum ngam hisnude laamɗo mum en. Gooto fof ena anndi ko fawii e dow hoore mum. Mbiyen ɗi ngalaa hakkillaaji, ɗi mbaawaa fewjude, ɗi mbaawaa miijaade ! Ndiwri keewndi (ko nanndi e baawe), so dabbunde arii, jaangol ɓurtii haa ndiyam waɗtii fenndaaɗe to Oorop (to leyɗeele tuubakooɓe), ndiwat toon ngara e Afrik, ndi rewata ko dow, ko ɓuri Kilmeeteruuji 7 dow heen sahaaji), tawa ndi majjani, ndi ara gah e Afrik. Tawa noon, neɗɗo diwnoowo laana ndiwoowa, so ummiima Orop omo fayi Afrik, so o alaa kaɓirɗe kollooje mo laawol tan, balloowo mo anndude to o fayi, o majjat, sabu e weeyo ngoo, alaa maantooje baawɗe hollude diwnoowo laana, laawol to fayi. E nder ngoo weeyo ngo alaa hay maantorde wootere, baawal diwat Orop, ara, juuroo to fotnoo juuraade hitaande fof tawa majjaani e nder Afrik. E ɗi nganndi so dabbunde fotii ɓennude to Oorop too, tawa noon ko gah e Afrik ɗi ngoni (wonaa metewoo en kaalanta ɗi, etee ɗi keɗotaako rajooji), ɗi nduttoo, ɗi ngarta ɗo ɗi ngonnoo, hade dabbunde. E ɗi tina ɗum e ɓalli majji, mbiyden ɗi ngala hakkillaaji, ɗi pewjataa, ɗi mbaawaa miijaade !

Hakkille hol to keedtu-ɗaa ? Eɗen nganndi Geno alaa ko ronki. Njaggen e koye men (walla mbaɗen e koye men), tagoore wootere ɓurnde en ganndal e karallaagal wona too, e nder dental koode tawa ena jogii lonngorɗe, ɓurnde lonngorɗe men ɗee moƴƴude, ɓurnde lonngorɗe men ɗee feewde e waawde liñncitde ko famɗi. O lonngoo haa o waawa yiyde en. O ndaara en no ndaardaten ñuuƴi e mettelli nih. O yiya eɗen ndoga, eɗen njaha, eɗen ndoondoo bahe leɗɗe e ñaayko, eɗen mucca jaɓɓe e jaaɓе, eɗen mbakkoo ɓoti, eɗen ndaasa kooce, eɗen ñaaƴa, eɗen laƴa, tabalɗe walla mbaggu fiyee neɗɗo werloo koyɗe dow ! Ko haɗata tagoore ndee wiyde en ngalaa hakkilaaji ? Ko haɗata mo wiyde en :  » yeewee huunde nena daasa huunde « , no njiyraten mettelli ena ndaasa mbuubu maayngu nih ?

Hakkille hol to keedtu-ɗaa ? Huunde fof hon ɗo yowitii, wonaa ko neɗɗo sikki fof wona goonga. Ko fuunti hakkille e ko fuunti gite ena heewi e aduna. Ndaaree laana ndiwoowa, so ka diwii, njaaweendi makka ena waawi ɓurɗe 700 kilomeeteer e nder waktu. Kono jooɗiiɗo e nder makka, so ka yerbaani, sikkata ko ka ndariika, tinataa yahdu makka. Gonɗo leydi so hooyniima sikkata ka yahrata ko seesa. Kono, so a etiima dogdude e makka, a sawdiima laana kaa, aɗa doga aɗa ƴeewa dadde ka, maa yiy njaaweeki makka ena ɓeydoo. So a yahrii seesa, wayata e maa ko a ka yahra seesa nih. Ellee dognoowo oo yiɗi ko fijdude e maa. Eto-ɗee Yeewon. (So on ngarii e dogde noon, kaalanee takkiiɓe on ɓee, on kaangaaka on ngujjaani e ndiddaaka, njɗ-ɗon tan ko yeewtindaaɗe ko haalaa koo, so gonnga walla alaa ! Sabu neɗɗo sahaa miijoto tan taƴa.

Yeewtindo-ɗee ma on taw ko goonga ! Jooni noon, hol ko waɗi so a cooyniima laana ndiwoowa ena diwi, cikkataa ka yahrata ko seesa, so a dogdii e makka, cikka ko ka ɓeydii njaaweendi? Ellee ma a taw annoore gummtoonde e gite neɗɗo ndaaroowo oo, waawaa yahdude e njaaweeki laana ka ? Yo haralleeɓe men ko fayti jangde ɓalli, yo paamnu en ɗuum, etee ena faamnoo. Ɗum fof fawii ko e yowitaare hakkunde nokku e nokku ɗi njiidaa ɓetande.

Umar Abdalla Wele

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments