Ko addani Huseyn Abree ñaaweede Ndakaaru ko fawaade e ko sariya adunayaŋke oo jolni wonde kala ñaawirde e nder winndere hee ina rokkaa mbaawka ñaawde bonanndeeji kiiseteeɗi ko bonanndeeji kuccinaaɗi e winndere (crimes contre l’humanité) walla bonanndeeji e nder golwole e leɓte aadee… Ko ñaawirde bonanndeeji adunaare (CPI) fotnoo ñaawde Huseyn Abree kono Dental Afrik yeeytii ngol laawol ɗaccataa afiriknaajo ina ñaawoyee Orop. Ko ɗum addani ɓe suɓtaade yo ñaawoye Senegaal sabu yoga e leyɗeele Afrik ina keptini kellifuya ñaawirɗe Senegaal e mbaawka ñaawooɓe mum.
So ñaawoore Huseyn Abree dañii waɗde ko darnde loranooɓe e gardagol makko Caad, muñal mum en e ŋatre mum en, kono kadi ko ballal Alla e Fedde Jojjanɗi Aadee wiyeteende HRW e ƴaañgol gorko biyeteeɗo Reed Brody awokaa disneteeɗo fedde ndee, jooɓnaaɗo konngol mum. Kono kadi darnde Suleymaani Guengueng gardiiɗo fedde AVCRHH (fedde lornooɓe e bonanndeeji Huseyn Abree) tawi kañum e hoore mum ko daɗɗo e kasooji Huseyn Abree caggal nii nde jeytoraa e ubbanooɓe maayɓe ɓe sokdanoo e kaso gooto.
Ko ndeen fedde kam e yimɓe nde waawnoo mooɓde e loranooɓe e laamu Huseyn Abree fof ngullitii to ñaawirɗe bonanndeeji Senegaal ɗi mbaɗanoo e gardagol Huseyn Abree; ɓe njaɓanaa ɗum, nii woni Cuuɗi afiriknaaji ñaawooji joltuɗi compaa Ndakaaru yo ñaaw Huseyn Abree caggal nde Senegaal holliti wonde sariya rokkaani Senegaal hakke ñaawde mo, kono kadi hay nde ɓe keptinana oon hakke, e laamu Abdullaahi Wad huunde ndee roŋka yo joof. CPI holliti Senegaal ko maa ñaawiimo walla noon nelda mo Belsik to jooɗorde CPI, o ñaawee toon. E nder yolnde hee Makki Sal lomtiima Abduullaahi Wad, Sengaal felliti ñaawde mo. Ko ɗum saabii udditgol ñaawoore nde ñalnde 20 suliyee 2015.
Huseyn Abree tuumaa ko e sahaa nde ardii laamu Caad waɗii bonanndeeji keewɗi feewde e ɓesngu mum gila e warngooji mooɓe yimɓe, leɓte e nder kasooji, diftagol yimɓe majjina ɗum en ekn… E nder ñaawoore winndere nde, ɗuum hiisoora ko no bonannde maa warkoyaagu kuccinaangu e winndere, ɗuum ina rokki kala leydi qirriindi CPI, hakke nanngude joomum, yettina ɗum sariya.
Darnde Huseyn Abree e nder ñaawoore hee ko mumɗude, waasa jaabtaade ñaawoowo oo. Awokaaji makko calii tawtoreede ñaawoore ndee, ɗum fof e wayde noon, ñaawirde ndee hormiima hakke makko e heedaneede e nder tirbinaal, suɓanii mo awokaaji tati, rokki ɗum en doosiyee makko yo keblo. Calagol makko jaabtaade naamne ñaawoowo oo ko kaŋko tan bonnanta sabu ñaawoowo so dallinii tuumamuya pawaɗo e makko oo, awokaaji keeranimaamo firti ko ñaawoore ndee timmii rewii laawol. Ina jeyaa e aada ardinooɓe laamuuji ñaaweteeɓe e ñaawirɗe baaɗe nii, salaade jaabtaade naamne ñaawoowo dallinoraade wonde keptinaani ñaawirde ndee, yeru ndeen Slobodan Milosevic to yougoslavie walla Charles Taylor to Liberiyaa… Awokaaji makko ɓarii ko e yiɗde yeddande mo ko o tuumaa koo, kollita wonde « alaa mo o wari, arɓe seedtaade ɓee ko fenooɓe », ko haaletee e bonanndeeji ɗii kala ko ayyibaaji fedde wiyeteende Amnesty International walla HRW walla noon goomu wiɗto ngu laamu Cad hannde ngu toɗɗii.
Ñaawoore ndee fuɗɗii ko ñalnde 20 sulyee 2015, nde joofi ko 11 febariyee 2016 kono sariya oo taƴaa ko 30 mai 2016 wonde Huseyn Abree ina sokee kaaɗdi nguurndam mum e nder kasooji Senegaal walla e leydi Afrik njogodiindi e Senegaal nanondiral to bannge kasooji.
Maa ñaawirde ndee jokku e yuurnitaade fannuuji keddiiɗi e ñaawoore hee, teeŋti noon e hakkeeji loranooɓe ɓee ; Laamu Caad e gardagol Idiriis Deebi huniima maa daam loruuji ɗii, yoɓa iddiyaaji pawiiɗi heen ɗii kala, etee kuulal ngal ƴettaama. Cuuɗi afiriknaaji ñaawooji joltuɗi maa cakku peeje no jawdi renndiniraa ummoraade e dowlaaji walla e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ngam wallitde no loranooɓe ɓee ndaamiraa.
Ñaawoore Huseyn Abree ko kewkewe mawɗe e nder winndere hee wonaa sabu ko wayi nii meeɗaa waɗde alaa kono ɗum meeɗaa waɗde e nder duunde Afrik ndee, ɗum maa addan duunde ndee jolde e jamaanu keso dokkoowo ñaawirɗe mayre « mbaawka aduneewa » tawa kala ɗo bonannde waɗi ina waawa ñaawoyeede bannge goɗɗo oo, tawa yaltaani Afrik. Ɗum wonaa yawde ko CPI waɗata heen koo, kono teskaa ko leyɗeele doolnuɗe keedɗe bannge hirnaange ɗee, ko duppiiɗe ñaawooje CPI sabu mum en salaade siifde nanondiral hakkunde dowlaaji compungal CPI ngal, hay so tawii nii bonanndeeji mawɗi ina mbaɗa e ɗeen leyɗeele.
Ko waawnoo wonde heen fof, loranooɓe e laamu Huseyn Abree, hay so lomtinde fittaandu aaɓnotaako, ɓerɗe mum en kam ndeeƴii tawde goonga feeñii, warkoyeeɓe mbeejii, Huseyn Abree e wallidiiɓe mum.
Gelaajo


 
                                    